sedemdeseti dan

zdaj se bom mao delala kot da se kaj spomnim, kaj se je tega dne zgodilo...
z urso sva sli po anusko v solo. vceraj je sel srini z anusko v solo in uciteljica mu je rekla, da je nasa anuska vedno sam, brez prijateljev in se pritozuje nad solo. ko sva danes jo sli iskat eno uro prj, sva jo malo opazovali skriti za grmovjem. in cisto nic izolkirana ni bila. ampak na zalost naju je hitro zagledala in stekla proti nama. ker je bilo se prezgodaj, da bi jo odpeljali domov, sva opazovali kakio poteka pouk. ravno so imeli telovadbo ali nhekaj podobnega in bla sem presenecena,n kako ta mali cisto nic ne posusajo...
koncno smo sli domov in preostanek dneva je spet potekal nemoteno.

devetinsestdeseti dan

deset dni bloga manjka, ker smo bili na pocitnicah. dnevnik sem pisala v zvezek in verjemite, da sem zdaj zelo hvalezna, da obstaja blog. pisane na roko je precej dolgotrajno.
v bistvu je danasnji dan bil celodnevno polezavanje in delanje nica. malo smo bili nenavajeni tega, da smo spet doma in nimamo nic za delat, ampak tako pac je. realnost je kruta.:) (se posebi zame revco).
violino malo matram, ampak nje to nic ne moti in ne da niti glasu od sebe. skrbi me, kako bom prisla v kaksno glasbeno solo in ce se bom sploh kdaj naucila igrat. tisti iz skofijske glasbene se nic niso odgovorili in najbrz tudi ne bojo...
ah ja. zivljenje je lepo, ce

oseminpetdeseti dan

jutri gremo na pocitnice. komaj cakam. tako da je nas dan potekal v duhu pakiranja. kosila nisem njedla, ker sem prepozno vstala, sem pa zato jedla zapoznjeni zajtrk.
anuska danes ni sla v solo, ker je sla vcerja kao prepozno spat... in se je doma dolgocasila in mi tezila naj se greva monopoly. na koncu sem obupala in rekla, da se grem samo eno rundo. ampak tudi s trem ni bila zadovoljna. ampak na koncu je obveljala moja.
zvecer, ko smo bile vse tri babe ze lacne, smo se odpeljale v kfc in narocile pepsi, pomfri in sendvic pa se sladoled za sladico. v restavraciji smo videle eno punco, ki je imela take hlace, ki sva jih z urso iskale. ursa jo je sla vprasat, kje jih je kupila, ampak ni znala dobro anglesko in ji je morala ursa veckrat razlozit, kaj hoce zvedet od nje. na koncu je le povedala ime trgovine.
ko smo prisli domov, smo se do konca spakirali in napeto pricakovali jutro.

sedeminpetdeseti dan

danes sva sli z urso se v zadnji soping pred pocitnicami. namen je imela kupit vozicek, ki bi ga lazje prenasali s sabo. sli sva v trgovino mothercare in se nisva mogli odlocit med dvema vozickoma. odlocili sva se, da greva v naslednjotrgovino. tam sva kupili en zvezek zame, enega za anusko (hannah montana) in enega za usro. za pisanje dnevnika med pocitnicami, ko ne bomo imeli racunalnika. poleg tega sva kupili se eno knjigico za akasa in eno za anusko in dve igrici za med voznjo z vlakom.
ko sva to kupili, sva postali ze lacni in sva zavili v bliznji mcdonald's. hitro sva se najedli in spet sva sli gledat vozicka. odlocili sva se in vzeli oranznega chicho (ceprav je prodajalec rekel, da je zanic:(). z vso to kramo sva se morali hitro spokat po anusko v solo. ker smo bili ze malo pozni, je jagan sibal kot strela. mislim, da je sel okoli 100 na uro in meni se je zdelo, da smo hitrejsi od formule (glede na to, da se ponavadi vozimo okrog 60). zelo se mi je zdelo smesno, kako je peljal. v bistvu je kar nekaj vijugal po cesti in prehiteval cisto vse. poleg tega je ves cas trobil. mislim... kot da bi se kateri od naju mudilo rodit:)
ko smo prispeli do sole, so solski avtobusi ze speljevali. nasproti nam je prisel avtobus stevilka 6- anuskin avtobus in ustavili smo ga in vzeli anusko ven.
doma smo se malo dolgocasili se mi zdi... sicer pa gremo itak ze kmalu na pocitnice:)

sestinpetdeseti dan

zjutraj se je annuska drzala najinega dogovra in ni nic tecnarila, da ne more vstat. da ne gre v solo in tako naprej. tudi sama se je oblekla in z urso sta sli ze zgodaj cakat avtobus, ki jespet zamujal pol ure. to vem iz druge roke, ker sem sama ta cas se vedno spala:)
dopoldne smo se malo z akasem igrala, napisala blog, sla spat za eno uro:),...
za kosilo sva danes imeli mangov dhal, riz in krompirjec kari.
ko je anuska prisla domov, smo se odpokali na sprehod. sli smo mimo blokov aparna hills, kjer zivi anuskina prijateljica Mega (njena mama lisa je americanka, oce nevemkakomujeime pa indijec, ampak grejo cez dve leti zivet v ameriko). prosial je urso, ce gremo lahko poglkedat, ce je mega doma. varnostniki so poklicali in bila je doma in sli smo gor. oddali sva anusko, z akasem pa sva nameravali iti se mao na sprehod. ko sva stopili iz dvigala, sva se dolocili, da gremo kar kroge delat okoli teh blokov. ene par sva jih naredile, potem pa sva se z akasem pomaknili proti igralom, kamor so kmalu prisli tudi drugi otroci in med njimi tudi anuska. kmalu je dol prilsa tudi lisa in nas obisk se je razvlekel na uro in pol. ko se je ze dodobra stemnilo, smo se odpravili domov in megi rekli, naj kdaj pride k nam.
doma je bil akas ze zelo utrujen in siten, zato sem ga z vozickom peljala sem in tja in na koncu je le zaspal.
danes sem sla spat malo prej, ampak nisem vedela, kaj naj v posteljji delam in sem brala. revije stare, ki sem jih ze vsaj trikrat prebrala, ampak sem zze vse pozabila:). ko sem imela dost, sem ugasnila luc in po dolgem casu zaspala.

petinpetdeseti dan

danes je dan za brunch, nedelja. okoli dvanajstih ali pa malo pozneje smo se odpeljali v novotel. prva stvar, ki smo jo vzeli s sabo je bila vodna kamera. seveda smo jo morali takoj sprobat:). najprej smo se zunaj vsedli za mizo. narocili smo pijaco. anuska je sla takoj na trampolin, jaz pa z akasem za njo. takoj ko sem akasa posadila na trampolin, je zacel jokati in stegovat roke proti meni. ker tro ni nikamor peljalo, sem ga odnesla stran. ko sva prisla nazaj, smo si sle babe iskat za jest. malo sem bila razocarana nad evropejsko ponudbo hrane(ki je prakticno ni bilo), ampak je na sreco anuska zagledala pomfri in zakadili smo se proti njemu. na kroznik sem si nalozila se piscanca v gobovi omaki. ker sem zraven pomfrija zagledala se piscancje medaljone in ribje palcke, se nisem mogla nicemur odreci in sem si nalozila vsega po malo. ko sem prisla nazaj za mizo in probala piscanca, sem ugotovila, da je mrzel. in ga nisem pojedla. se dobro, da sem si malo vec nalozila. saj sicer bi sla pa se iskat. napokala sem se do sitega. zdaj pa v bazen! z urso sva se sli preoblect v posebne prostore, ki so bili tako ustimani, da bi kar tam ostal. ven sva prisli zaviti v brisace in hitro sva skocili v bazen. slikanje se je zacelo. preizkusili smmo vse mogoce polozaje in ugotovili, da slikanje pod vodo ni tako zelo enostavno.

po kopanju sva se sli z urso sturirat. preoblekli sva se in se vrnili za mizo. anuska pa se ni sla stusirat. cas je bil za sladico. z anusko sva sl;i noter in vse, na kar je pokazala, sem nalozila na kroznik. sama sem bila navdusena nad eno cokoladno zadevo, ki je bila dobra kot strela.

spet smo sli na trampolin. tokrat vsi razen srinija. ko sem lezla iz trampolina dol, sem po nesreci povzrocila, da je se je ena puncka zvalila na tla. jah, tudi to se zgodi:)

ko smo prisli nazaj, smo pa pili in pili. mislim, da sem spila toliko kot se nikoli v zivljenju. in kar naenkrat me je zacel bolet trebuh. pocutila sem se kot da bi bila noseca:)) slabo mi je bilo, anuska je sla pa spet v bazen. in smo lezali na lezalnikih in jo gledali. potem, ko smo ze morali it, je pa narocila eno pijaco, ki nevem kako se je ze rece. tisto, v kateri je zdrobljen led notri. no in je imala od tistega cisto moder jezik... in smo sli.

doma smo zvecer gledali film ( z anusko sva se popoldne morali igrat monopoly, dokler ni zmagala:)), ki sem ga jaz sicer ze, ampak nisem imela nic proti, ce ga se enkrat. za vecerjpo so anumanchiji jedli noodlse, jaz pa oats (ene kosmice , kuhane v mleku)

anuska je morala ob desetih biti v postelji, jaz pa sem gledala film music& lyrics, anuska mi je vsake deset sekund prisla tezit, da bi ona tudi to gledala in da mamica itak ne bo vedela. posiljala sem jo spat, dokler ni bilo filma konec in sem sla tudi sama spat.
vprasala me je, ce se lahko se malo pogovarjala in sem, ji rekla da pod enim pogojem. vprasala me je, kaj je to pogojem? nise mi dalo razlozit in sem ji drugace povedala. da zjutraj ne sme delat nobenih problemov in mora takoj vstat. in mi je obljubila, da ne bo. potem sva se pa pogovarjali to, ker se ponavadi pogovarjava.kaj je tvoja najljubsa hrana, barva,... kamlu je zaspala, jaz pa racunalnik v roke in sem sla pisat blog za prejsnji dan. poleg tega sem nbalozila slike na facebook in na estudios(splertna stran, kamor nalagas slike in ti posljejo tiste ta prave slike za v album). to sem delala do treh, ker je bilo slik ogromno, nalaga se pa grozno pocasi. ko sem koncala, sem zaprla racunalnik in cez nekaj casa zaspala.

stiriinpetdeseti dan

danes je pa sobota. zjutraj ne vem kdaj sem vstala, vem pa da ne tako pozno...ali pa tudi ne. ze takoj je k meni priracala venkatesvari z akasem na boku in me vprasala: fresh?. odkimala sem z glavo, akas pa je roke ze tako stegoval proti meni, da bi cmoknil na tla, ce ga ne bi "prevzela". takoj ko sem ga vzela v roke, je stekla stran, kot da bi se spomnila, da je nekja pozabila. akasa sem dala na tla inh mu prizgala casio in sva se malo igrala. kmalu je k meni nazaj prisla venkatesvari in izjavila: i see akas, you go fresh. govori se huje kot indijanci... akasa je vzela v roke in odpujsala, jaz pa sem prizgala bojler in cakala na toplo vodo...
ko sem se ofreshala, sem stopila v civilizacijo. ocitno je bil danes dan za pranje (pokvarjeni pralni stroj ze vedno ni nadomescen) in nasi brithtnici sta prali na roke. oprali sta toliko cunj, da te kar glava pece. glede na to, da je bilo cunj vsaj za tri stroje in da imamo samo eno stojalo, je bil kar problem obesit vse cunje.
v glavnem so bile vse cunje zelo mokre in sva jih z urso cez balkon ozemali. ker smo v tretjem nadstropju, je voda curljala na tla, na balkon prvega in drugega nadstropja. kdaj pa kdaj so mimo prisli ljudje in jaz sem po nesreci enemu akasev bodi na glavo ozela. ampak ni nniti mrdnil. ursa je spodaj zagledala tludi ta prijaznega watchmana in mu narocila naj kontaktira tistega ki vrta luknje v zid:) in naj jih pridejo cim prej zvrtat (rabila je namrec za akasevo skokico in anuskino guncnco dve luknji na stropu balkona. potem je pa se venkatesvari poslala dol in ji narocila, naj rediju (varnostniku) vse razlozi. in res je takoj prisel gor, z njim pa tudi vrtalec lukenj:). rekli so, da bojo prisli po kosilu.
z urso sva cunje obesile na obesalnike in jih zatikale za rocke omaric, polni so bili vsi trije balkoni in seveda nabutano je bilo stojalo.preden sva vse obesili, se je uursa razjezila na perici, ker sta toliko oprali, ceprav vesta koliko prostora imamo.
za kosilo smo jedli spagete in soalto, ampak sem bila jaz presenetljivo hitro sita. ursa je rekla da se mi je zelodec skrcil:). amapk sem cez dve uri in pol pojedla ostanke in se en capati z nutelo.
ti dve uri in pol, ki sta pretekli od kosila sva se pa z anusko igrali monopoly. kar naenkrta je postala zelo zainteresirana zanj.
danes je srini domov prisel bolj zgodaj in s sabo prinesel torto za aksev 0.75 rojstni dan. dopolnil je namrec devet mesecev in ker ne bo nobenega ursinega v indiji za njegov 1. rojstni dan, smo se odlocili praznovat devet mesecev. akas najprej ni bil ravno zainteresiran, potem pa je pogumno s prstom oznacil torto. razrezali smo jo in ko je anuska videla, da je visnjeva, je bila hudo uzaljena in je rekla, da ne bo jedla. sevdea se je se dolgo pritozevala nad torto in nis e ji dalo dopovedat, da naj je pac ne je in gre stran.
proti veceru smo si naredili kokice in akas je zelo hitro osvojil tehniko jedenja kokic: s celo pestjo je zagrabil kokice in si jih nato basal v usta. bravo, cestitam!
gledali smo se james bonda, quantum nevemkaj in noc je prisla. in sli smo spat.

triinpetdeseti dan

anuska je razumnljivo danes ostala doma. je petek in pocitnice se nam zelo hitro priblizujejo. eni se jih veselijo, srugi pa malo manj, ker imamo v zavesti,da to pomeni konec poletnih pocitnic v indiji in zacetek sole. grozno. poleg tega pa se bliza oj 17 rojstni dan. stara sem ze. saj bom kmalu ze umrla! jaz sm pa se tak otrok...
anuskina vrocina je presenetljivo bolje. v bistvu je kar zdrava ze.
enkrat bolj pozno smol sli z akasem v vozicku na sprehod. ocitno smo sli prekmalu,ker je biko peklensko vroce. spet si nas je vecina podrobno ogledovala...
akas je zadnje dni malo siten (v bistvu ful siten), ker mu zobje rastejo in se dost dere. danes je bil posebno zpr in je kar naprej jokal. ampak tehnika vozicek je spet pomagala...

dvainpetdeseti dan

danes je enkrat popoldne zazvonil telefon in iz pogovora sem razbrala, da je anuska zbolela in da je bruhala.
jagana smo poslali ponjo. dolgo sva jo z urso cakali. ko je koncno prisla domov, je povedla, da sploh ni bruhala, ampak da jo je samo glava bolela. ursa ji je izmerila vrocino in bila je visoka. hitro sem ji pripravila lezisce na kavcu in se z njo igralamonopoly. moram rect, da ima ta mala res veliko sreco:).
zdaj sta doma dva bolana in en prizadet. to sem jaz. ne vem kako, ampak nekako sem si nategnila tetive. mogoce zaradi cevljev (prejsnji dan so me strasno bolele noge in hrbet- soping in take fore).
upam, da se bo stanje kmalu izboljsalo.

enainpetdeseti dan

danes je sreda. pisanje bloga se mi vedno bolj gravza. predvidevam da zato, ker nimam nic pametnega za povedat.

akas je ze dva dni bolan mislim da. ima vrocino in tezi sto na uro. zgornja dva zobka mu rineta ven in verjamem, da prezivlja hude case... jaz pa prav tako. pogruntali smo nov nacin uspavanja. malo ga vozis z vozickom po stanovanjuu in mu pojes pesmice, potem ga pa kar naenkrat zmanjka. osvojit moram se tehniko, kako ga preneses iz vozicka v posteljco, ker se je med tem postopkom pri meni zbudil in se enkrat semmogla it od zacetka (uspavat ga).

violina me vedno manj zanima. mogoce zato, ker je zdaj to, da jo bom imela dejstvo in ne vec sanjarija.

ursa mi je napisala seminarsko, ki jo moramo oddat v soli preden gremo na ekskurzijo po nemciji. o frankfurtu namrec. v zameno za njeno prijaznost sem se jaz vec ali manj ukvarjala z akasem.
konec.

petdeseti dan

danes sva sli z urso spet v soping. sle sva v q mart kupit evropejske stvari. hrano mislim. ko sva opravili naporno nakupovanje, sva pa sli v lov za tistimi hecnimi turskimi hlacami (ala aladin). sli sva v trgovino urban yoga, ampak vse kar je bilo od te trgovine, je bil napis...

ker ni bilo trgovine sva sli gledat se v soping center hyderabad cenrtal. tam sva iskali tiste zapestnice za na nadlaht, ampak so imeli same kicaste, prodajalci pa sploh niso imeli pojma od pojma. ena zenska mi je na roko dajala en kos nakita, ki definitivno ni bil za na roko, ampak ona je trdila, da je in da leo stoji (ceprav mi je z dveh strani strlelo stran. potem je pa pogledala na etiketo in je videla, da je to v bistvu za na nogo.

potem sva na oddelku s cunjami vprasale, ce imajo take hlace, ki imajo veliko blaga med nogami. ampak je prodajalec rekel, da ne. potem je pa ursa na polici tik za ritjo prodajalca zagledala ene hlace in ugotovila, da so to tiste, ki sva jih iskali... sla sem jih probat in zgledala sem kot en sumoborec, ki je shujsal, koza mu je pa med nogam ostala.

no ja, saj bova kje druugje dobile. ce ne v hyderabadu, pa kje v radzastanu (zvezna drzavica po kateri gremo potovat). ursa pa si je le kupila en churidar in se uhane za zraven. chala bondi:) (zelo lepo). po konccu sva si privoscile sladoled in sle po anusko. skupaj smo sli se po hrano in vso drugo kramo za macko, ki revcka za dva dni ni jedla.

ko smo opravili se zadnji nakup, smo se pa odpeljali nazaj v nas kondapur, manasa residency, apartment 3 b.

devetinstirideseti dan

ravnokar sem hotela napisat, da je za mano se en dan, ko nisem niti pogledala iz bajte. ampak sem sse spomnila, da to ni res:).

zjutraj ob priblizno desetih je ursa prisla v mojo sobo in mi povedala, da ima akas ob 12:20 zdravnika (zaradi vnete riti in driske). malo sem se polezavala, potem sem se sla pa zrihtat. ko je bila ura ze tolk, da smo morali odit, smo odsli:)).

sli smo k tisti zdravnici, ki je mene pregledala (to je namrec akasev zdravnica). takoj ko smo vstopili, je bilo ze mocno dren. ursa je dala enemu zaposlenemu za mizo mapo (ki jo tukaj dobis in notri pise o otroku, kaksno krvno skupino ima, ...) in palcala 300 rupij. zdravnice sploh se ni bilo tukaj, ker je bila v ICU (infant care unit), kar pomeni pri novorojencku.

z urso sva sli kar ven, ker je bil notri zelo slab zrak. zunaj je bilo pa vroce. akas je zunaj spil mleko in z urso sva molili, da se ne bo takoj posral (ker ima pac drisko in gre takoj vse kar je slo noter tudi ven). ampak na sreco se ni:) dober znak. ursa je opazila, da je zdravnica vstopila v bolnico in ker je akas se jedel, je mene poslala, naj cakam notri, ce slucajno poklicejo akasa. ampak sta hitro prisla nazaj in niso ga poklicali. kar nekaj casa smo se cakali in med drugim videli, kako je ena puncka na tla bruhala (tega nihce ni pocistil), potem je druga puncka meni naravnost v obraz kihnila... vse skupaj se mi je zelo zagravzalo:((

koncno smo bili na vrsti in vstopilli smo v ambulanto. zdravnica ni riti niti pogledala, samo predpisala je dieto in recept za neka zdravila. hitro smo opravili in dvignit smo sli zdravila.

z urso sva ze postajali lacni in v avtu sva premisljevali, kaj bi dobrega jedli. najprej sva imeli v mislih pomfri in solato, ampak sva pozabili povedati jaganu, da naj naju zapelje do trgovine. bova pac imeli samo pomfri. ustavili smo se v kfc ju in narocili dva velika pomfrija (dve porciji mislim:)) in dve veliki pepsi.

ko smo prisli domov in sem pogledala hrano (samo vzeli smo jo za sabo), sem ugotovila, da je tega krompirja zelo malo. ursa mi je rekla, naj kar oba pojem, da bo ona pojedla, kar je ostalo od indijskega zajtrka.

napokala sem se.

od urse sem izvedela veselo novico. rekla je, da je tistim izdelovelcem violin pisala, ce imajo ta najboljso violino tudi v temni barvi, ki mi je bila vsec pri tisti bolj ta navadni violini. in odpisali so, da imajo. v tistem trenutku sem bila tako srecna, da bi kar v luft skakala! jamrala sem namrec, kako lepo bi bilo, ce bi imela ta boljso violino v temnejsi barvi. in potem se je to kar uresnicilo! jeee!...prisla anuska domov iz sole.

no uglavnm.. pozneje enkrat je domov prisla anuska. ker je spet malo jamrala da ni nic za jest in da je lacna, se je ursa spomnila, da bi bilo fino narest jeilnik slovenskih jei, ki bi jih rada jedla in scasoma se bo nasa smrda od kuharice to naucila. za vsak dan v tednu sva napisali dve jedi.
no potem ji je ursa spekla pomfri in malo sem ga se jaz jedla, ker je od "kosila" minilo ze kar nekaj casa.
zvecer nisem migla zaspat in sem dolgo gledala televizijo in se ukvarjala z racunalnikom... potem sem sla pa okoli treh le spat.

oseminstirideseti dan

se vedno azmisljam o violini. take svari me zelo zrejo in ne znam se odlociti, pa tudi ce gre za tako majhno stvar, kakor je kaksno violino bom imela...

noc iz vceraj na danes je bila grozna. spat sem sla ob pol petih. ponoci enostavno ne morem zaspat. zbudila sem se malo pred deseto, ker se je ursa odpravljala na sestanek za anuskino solo. zanimalo jo je, ce imam lahko sama akasa, ali naj venkatesvari naroci, naj ga pazi. ampak jaz hocem biti cim manj sama z njo in zato bi mi bilo veliko lazje, ce bi ga imela sama.

na koncu ursa sploh ni sla, kerse je akas prevec drl. ima namrec vneto rit in ga boli kot pes... revcek je:(.

malo pozneje je srini prisel iz sluzbe (nedelja je, zato je tako zgoden). ursa je predlagala,da grev v kino gledat the proposal, on pa naj ima doma otroke.

bila sem za, samo glavo sem si morala se umit. akas se je ravno uspaval v sariju, zavezanem za vrata balkona na eni strani in za ograjo na drugi strani. ko je zaspal, je moral bit eden skos zraven, da ne bi slucajno padel iz sarija. ko je ursa opravila vs obveznosti, sem si sla umit glavo, ampak je kazalo, da tudi danes ne bomo nikamor sli...

dan je potekal monotono, ce ne stejemo akasevega dretja od vnete riti. enkrat popoldne sem sla za dve uri spat ( ker mi pet ur ponoci pac nhe zadostuje). ko sem se zbudila, je bila ura ze sest.

anuska je gledala petra pana, ki ji ga je srini kupil in ne boste verjeli: imel je sloveske podnapise! quite impressive, ha?

ura je ze polnoc in akas je nedolgo nazaj zaspal. jokal se je vsaj eno uro, preden je zaspal (zaspal je namrec ze enkrat prej, ampak se je posral in se zbudil, ker ga je zacela rit pect). bilo je grozno za poslusat, kakao en dojencek tako trpi:((. pa tudi starsi;).

anuska je danes spet komplicirala zaradi sole in ni hotlaspat. ampak tako je itak vsak dan.

no, zdaj bom pa koncala. ce ste zelo pikolovski boste opazili, da sem danes napisala opise petih dni, tako da mi gre tale blog trenutno ze mocno na bruhanje...

srecna sem, ker imam zdaj za en dan mir s temi blogi in grem vsa zadovolja spat.

sedeminstirideseti dan

danes smo imeli plane it ven, ampak so se nam podrli. in spet smo ostali doma. mislili smo it v kino gledat the proposal, ampak bi anuska raje sla gledat ice age 3. saj v bistvu sploh ne vem, zakaj nismo sli... pa saj ni vazno.cez dan sva se z anusko igrali monopoli (pa ne cisto po pravilih), delali pa sva tudi vaje pilatesa, ki sva jih gledale na teeviziji. moram priznat, da so me trebusne misice kar malo pekle :)) anusko pa tudi.proti veceru je sla anuska z venkatesvari( ki je baj d vej smrdela k kuga) v fresh kupit stvari. zraven je sla pa zato, d si je lahko izbrala sladoled. tudi meni ga je prinesla (pridna, pridna!). seveda sem ga takoj pojedla - kornet, ursa pa se je morala zadovoljiti s sladoledom iz banjice.

sestinstirideseti dan

tudi ta dan smo bili (nekateri) cel dan doma.ze dopoldne je k nam prisla balama (nasa cistilka, ki jo imamo ze kar nekaj casa), ki je s sabo pripeljala svojo prijateljico Lakshmi. tudi ta lakshmi je sluzkinja. slo se je pa zato, da je olivija (tista iz playgroupa) prosila urso, ce ji najde kaksno normalno sluzkinjo. s svojo ni bila zadovoljna, ker je pri njih delala 3 ure na dan, dobivala pa je 6000 rupij na mesec. to so take sluzkinje, ki od neindijcev pricakujejo vrtoglave place (za indijske razmere seveda). v glavnem preko balame je ursa oliviji najdla sluzkinjo.ko sta prisli v stanovanje, je ursa poklicala olivijo in zmenili sta se, da ursa, akas in lakhsmi pridejo k njej domov. meni se ni dalo, pa se anuska ni hotela it. in tako sva bili sami doma. gledali sva televizijo in ni dolgo minilo, ko so ze prisli nazaj. baje da je s to lakshmi problem, ker ne zna niti besedice anglesko in potem si lahko predstavljate, da bi bila komunikacija zelo tezka...zadnje case premisljujem o violini. kupila si jo bom, to vem. ne vem pa katero naj si kupim. vemo ze, kje jo bomo kupili, odlocam pa se se med dvema modeloma.eden je zelo lep, drugi pa zelo dober. ursa je rekla, naj si kupim ta lepo in potem ko bo postala preslaba zame, naj jo prodam. petra, ki bo sla pa naslednje leto v indijo, mi bi pa kupila ta boljso. ceprav se zdaj ne vem, kako naj se odlocim. vem, da je to v bistvu vec ali manj nepomembna odlocitev, ampak jaz pac kompliciram pri takih stvareh... mislim, da bom vseeno kupila najboljso in najdrazjo. saj 70 evrov konec koncev ni tako veliko za najboljso rocno izdelano violino v tisti trgovini oziroma delavnici... ko bo ta problem resen in bom violino ze drzala v rokah (ceprav kakor se poznam mislim, da se bom tudi po nakupu katerekoli sekirala, zakaj nisem vzela druge), me bo groza se problema z glasbeno solo. skofijski glasbeni se ze poslala mail. upam, da je mozno, da bi se kar v soli ucila. to bi bilo naravnost idealno.komaj cakam, da violino dobim, ceprav se ne vem kaksno... ce bi imeli tisto ta boljso v barvi tiste ta srednje dobre, bi bil problem resen.ja, s takimi problemi se ukvarjam tukaj v indiji... kdo bi si mislil?

petinstirideseti dan

danes je annusak ostala doma. ne zato, ker bi se slabo pocutila, ampak ker je morala ursa imeti pod kontrolo, kaj poje.ker se nismo mislili dolgocasiti doma, smo poklicali jagana in odpravile smo se v muzej, ki niti priblizno ne vem kako se imenuje. v avtu smo imeli probleme, ker anuska ni hotla it- si je premislila, potem je bila lacna in tako dalje. jagan je rekel, da do muzeja poterbujemo celo uro in tudi to je bil problem. ampak smo se le disciplinirali in nismo spreminjali planov. vmes smo se ustavili nekje na robu ceset, da je ursa skocila v trgovino anuski kupit za jest jogurt in navadne piskote. kar dolgo je ni bilo. vmes se je anuska zabavala z jaganom, jaz pa sem malo sprobavala novo kamero. ko je ursa koncno prisla nazaj, je povedaqla, da je mogla dalec hodit do trgovine, pa da je cisto nekje drugje ven prisla al nekaj takega...peljali smo se in dokaj hitro smo prisli do muzeja. ni se zdela ena ura. pa saj najbrz tudi ni bila. najprej smo sli kupit vstopnice. za indijce je spet bilo cisto poceni- 10 rupij, za otroke 5 rupij, za tujce pa 150... oddati smo morali kamero, potem pa smo se odpravile proti vhodu v muzej. imeli smo nekaj problemov, ker ursi niso verjeli, da zivi tukaj. sploh se niso pustili prepricati in so vztrajali naj gre kupit karto za tujce. ampak se ursa ni dala in je vztrajala pri svojem in na koncu dejansko dosegla svoje. bravo, ursa!prva stvar, ki smo si jo sli pogledat so bile miniaturne slike, ki so bile namenjene knjigam. ustvarjene so bile z izjemno natancnostjo in tudi zletimi detajli.ko smo si to pogledali, smo sli se v galerijo,kjer so bile moderne indijske slike. nismo bili nic navduseni nad njimi. naj se povem, da je v vsaki sobi bil eden, ki je strazil. po vecini so vsi spali. ogledali smo si se kar nekaj stvari, najbolj vsec pa so bili meni osebno izdelki iz slonovine. sploh ne bi verjeli, kako so bili majhni in natancni!! zelo so mi bili vsec. glavna stvar, zaradi katere smo prisli, pa je bil nakit kraljev in kraljic. vprasali smo enega zaposlenega, v katerem nadstropju si jih lako ogledamo pa je rekel, da v Delhiju. da jih sploh ni tukaj. no, lepa rec... potem smo se kar malo lutali po muzeju insi poleg indijskih ogledovali tudi kitajske izdelke. zahodnjaski pa nas niso prevec zanimali, glede na to, da prihajamo iz zahoda:). anuska je ze postajala sitna in tudi nama z urso se scasoma ni vec ljubilo gledat. zato smo sle ven.poklicale smo jagana ( se prej pa sle po cenjeno kamero) in mu narocile, naj nas pelje v t.g.i. friday's (thank god it's friday). komaj sem cakala, da dobim pred sabo tisto solato s piscancem, ki mi je bila zadnjic tako vsec. ker smo bile zelo lacne, je ursa narocila se predjed in sicer krompir, filan s sirom in slanino. bili so bolj ali manj brez okusa... koncno sem dobila solato pred sabo in pridnosem zacea jest. za pit sem narocilla pomarancen sok. ko sem ga probala, sem zacutila alkohol. dala sem ursi zaprobat in ugotovili sva, da je bil pokvarjen. narocila sem novega, ki je bil ba sreco dober. ko smo koncale, smo se odpravile domov. doma smo najdle akasa, sedecega sredi barvic in voscenk, tla pa porisana. venkatesvari mislim, da ni bilo zraven. varuska pa taka. ursa jo je okregala in j rekla, naj zdaj pobrise. vzela je gobico in prasek za posodo in zacela brisati tla. z roko je dobesedno bozala tla. potem, ko noramlno ni slo nic dol, se je pa pritozevala. mislim, a zenska nima svoje pameti... prtisnt je treba! in pol, ko je prtisnla in brisala dejansko tm, kjer je blo umazan, je slo valda takoj vse dol.anuska ni bila nic pridnaglede hrane in ni ubogala use. jedla je tisto, kar ji je zapasalo... ti, ti ti anuska.naslednji dan pa BO sla v solo.

stiriinstirideseti dan

danes je bil cel dan en navaden dolgcas. ali pa tudine.. saj se sploh vec ne spomnim. glavni dogodki so se dogajali bolj zvecer.ko je srini prisel iz sluzbe, je ursi prinesel fotoaparat, ki si ga je tako mocno zelela. je tako vodni kot "kopenski" znamke canon. in se isti vecer ga je lahko prakticirala:)anuska se je slabo pocutila. rigalo se ji je po gnilih jajcih in bolel jo je trebuh. ursa je poklicala 104 (lahko poklices tudi samo za zdravniski nasvet) in zdravniku, ki se je oglasil opisala, kaj se je dogajalo z anusko. na najino veliko presenecenje je zdravnik takoj vedel kaj je narobe. urso je vprasal, ce je anuska zadnje case jedla veliko kurkur. kurkure so tukaj v indiji nekaj cipsu podobnega, ampak ni isto. saj imajo tudi cips... izgledajo pa kot hrustjlave palcke razlicnih okusov. amlo tudi pecejo.v glavnem. problem je bil, da je anuska tega prevec pojedla in zato se ji je v zelodcu baredilo eno sranje. zdravnik je priporocal, da je riz z jogurtom in pije vodo, ki ostane potem, ko se riz skuha.ursa ji je sla stvar hitro pripravit. ko je pojedla pa je bil cas za spanje. z anusko sta se zmenili, da naslednji dan lahko ostane doma, ce ji bo slabo in spravila se je v posteljo. jaz sem se visela na racunalniku, ko je kar naeknkrat zacela jokat, da jo boli trebuh. rekla sem ji, naj gre k mamici, sama pa sem se tudi spravila v posteljo.po nekem casu sta ursa in anuska prisli spet v najino sobo. anuska se je ulegla na posteljo in jedla ene mint bonbone. ursa mi je povedala kaj se je zgodilo. anuska je pobruhala celo nocno omarico, posteljo, se malo akaseve postelje, knjige in med drugim tudi nov fotoaparat. ursa ni mogla bit v spalnici, ker ji je prevec smrdelo, zato je za vse poskrbel srini. ona je resila le svojo kamero in jo sla hitro umit pod vodo in jo tako tudi nekako stestirala. in bilo je dobro.anuska se je potem bolje poocutila, ko je izbruhala vso svinjarijo in je lahko zaspala. naslednji dan pa naj bi ostala doma.

triinstirideseti dan

ze zjutraj (v bistvu dopoldne), mi je ursa povedala, da gre na intervju za en kolidz. vprasala me je, ce grem zraven, ampak nisem hotela. tako sem ostala sama z venkatesvari in akasem. spet mi je sla ornk na zivce:) urse kar dolgo ni bilo in tudi moje trpljenje je bilo kar dolgo. akas ni hotel bit pri venkatesvari v narocju, ampak je vedno ko ga je imela silil k meni. ona je hitro letela stran, akas se je se nekaj casa drl, potem pa je nehal. venkatesvari me je vprasala , ce gledam tv in sem rekla da ne. prestavila je na telugu program in gledala, zraven pa kao pazila akasa. potem me je prosila, ce lahko malo pazim akasa, da gre ona do konca narest kosilo. rekla sem,da lahko in sem se sla igrat z njim v njegovo sobo z igracami. vrata so bila odprta in videla sem jo, kako si je sla po hrano, potem se je pa vsedla na tla pred tv in jo gledala. ko je koncala, je prisla k nama in mi rekal, naj grem zdaj delat svoje stvari, ampak sem ji rekla daje v redu. ona je kar vztrajala naj grem stran in pocasi mi je sla tako zelo na zivce, da sem res kar sla. ko sem vstala in naredila tri korake, mi je pa rekla, da naj ostanem. joooj!! kar znorela bi! zoprna krota nerazumljiva!
ko je akas postajal zaspan, je sla z njim na sprehod. koncno malo miru! sla sem na racunalnik in ravno ujela mami, ki je bila online. dolgo sva se pogovarjali o tem in onem, potem pa je mogla it, ker je bila v sluzbi (doma net ne dela). ravno sva se nehali pogovarjati, ko sta unedva prisla nazaj. hvala bogu je kmalu zatem prisla tudi ursa. rekla je, da ji sola ni bila vsec in da enostavnoi za tako solo nima casa (zacela naj bi se isti dan in tudi na pocitnice v slovenijo ne bi mogla).
cas je bil ze, da domov pride se anuska. ursa in akasa sta jo sla dol cakat, jaz pa sem ostala v stanovanju in si se malo risala po roki.
ko sta prisli gor, sem dobila idejo, d bi lahko risanje vadila na hrbtu, ki se ga itrak nikoli ne vidi. ursa se je prostovoljeno javila in narisala sem ji en majcken design.
dan je naprej potekal normalno...

dvainstirideseti dan

danes sva sli z urso spet v shoppers stop. po moje, da sva najbolj pogosti strabki tam. sli sva pa zamenjat moje cevlje in eno darilo, ker ni bilo v redu. ze pri vhodu, kamor se da stvari in dobis stevilko, nama je ta clovek, ki je bil zadolzen za te stevilke vse razlozil in nama dal nekaj racunu podonega, potem pa naju je poslal v drugo nadatropje v customer care. tam so bili zelo prijazni in so nama vse zamenjali:) juhu!
ker sva hiro opravili in sva imeli se nekaj casa, sva se spet potikali po tem centru, na koncu pa sva pristali v nekaksni slascicarni in vzeli par sladic, za zajtrk sva si pa privoscili cokoladna rogljicka in se navadna. v tisti slascicarni so sedele tri punce. ena je bila fuuul lepa:) (pac morm to oment:))).
potem sva pa poklicali jagana in sva se odpravili proti domu. vmes sva se ustavili se v trgovini more. ko sva nakupili vse potrebno, sva sli domov.
ko sva prisi domov, je akas spal, venkatesvari nama je pa ponosno delala: psssst!!!
cas je ze bil, da gre ursa po anusko v solo. jaz sem s specim akasem ostala doma. zelo dolgo je spal. jaz sem cel cas gledala tv, malo sem bila pa na racunalniku. ko sem se vsega navelicala, sem malo povadila mehndi- na svoji roki (risanje s kano). potem sta pa ze prisli ursa in anuska. akas se je zbudil skoraj istocasno, ko sta prisli, tao da je bila ursa zelo vesela (not):).
popoldne smo si malo risali s kano po telesu in meni ni slo prevec dobro:).
no ja, dneva je bilo kmalu konec. se en dan manj mojega zivljenja v indiji:(

enainstirideseti dan

danes smo bili cel dan doma. vsi. kaj se je dogajalo ne vem vec tocno, kar pa pomeni, da nic posebnega:)
proti veceru sva sli z urso na sprehod- z akasem seveda. pogovarjali sva se o dogajanju v sloveniji- o olgi in dediju. spet se je na nas lepilo kar nekaj pogledov:)

z urso sva naredili malo vecji sprehod. akas je sedel malo prevec svobodno in nama je zato kar naenkrat padel iz vozicka. v tistem trenutku so nas pa res cisto vsi gledali..
no malo se je jokal, ampak je kmalu nehal, kar je pomenilo, da ni bilo nic resnega.
srini je sel ko smo prisli nazaj malo tect, ko pa se je vrnil, sta se z urso pogovarjala na balkonu, otroci pa smo se igrali:)
ker je bilo ze poznno, je morala anuska spat. jaz pa sem tudi sla, ce ze nisem imela boljsega dela... ampak nisem mogla zaspat. premisljevala sem o raznih stvareh in na koncu sem se spravila iz postelje in sla na racunalnik. na msnju sem pogledala ce je slucajno kdo prisoten. hitro sem kliknila na gasperja in malo sva se pogovarjala, potem pa je moral it. kaksna skoda... spravila sm se v kopalnico in se vsedla na tla in premisljevala. ko sem se navcelicala, sem sla pogledat kolk je ura in bila je tri ponoc. sla sem spat, daj sem pa zaspala pa ne vem.

stirideseti dan

danes pa smo le docakali nas soping. spet smo sli v ta nov soping center. jagan naju je pred vhodom odlozil, midve pa sva se zapodili v trgovine. ursi sem res hvalezna, ker se ji ljubi z mano po trgovinah letat in mi svetovat.
najprej sva napadli trgovino shoppers stop, kamor sva sli ze zadnjic, pa mi noben churidar ni bil nevem kako vsec. ampak zdaj sem ze spustila kriterije, tako da me ni prevec skrbelo, da ne bi nic najdla. nisem bila presenecena, ker so se mi vsi churidarji zdeli lepi. to sem tudi pricakovala. ni se mi dalo vec tako zmisljevat...
anyway, dobila sem enega zelenega, potem pa sem se spravila se na spodnje perilo, kjer sem si tudi kupila nekaj stvari:)).
ko sva v shoppers stop opravile z nakupi sva si sli ogledat se ostale trgovine... kar nekj jih se ni odprtih. ta nakupovalni center je resvelik. potem sem si jaz zamislila, da bi bilo fino imeti nove cevle. in sva sli se enkrat v shoppers stop, da sem si jaz kupila cevlje. prodajalci so bili naravnost osladni. zelo mi je slo na zivce, ker si niti japanke nisem mogla sama nataknit, ampak mi jo je gospod ustrezljivi moral na nogo tlacit... rekel je se, da imajo cevlji 6 mesecev garancije. nice to know...
zdaj sva res imeli vse, kar sva hpoteli in prisel je cas za kosilo. ker je anuska vmes enkrat klicala, da bi rada jedla pico, sva jaganu narocili, naj naju zapelje v domino's pizza. tam sva narocili pico in jo nelsli domov, kjer smo jo vse tri zmazale.
ker je bil danes srini doma in je lahko pazil akasa, smo me babe to izkoristile in sle pozno popoldne se v shilpa ram, ker smo si znova hotle dat porisat roke, zraven pa se kupit tiste kornete s kano, s katero si bomo same kaj narisale. meni je na roko risala ena tacna baba, ki sploh ni hotela dojet, da hocem imeti porisano samo eno stran na samo eni roki. poleg tega mi je pa potem, ko sem si izbrala design tezila, naj si raje kaksnega lepsega (in seveda drazjega) izberem. koncno se je le vdala in mi zacela risat izbran design... kao. sploh ni bil nic podoben tistemu, katerega sem si izbrala in roko sem imela na koncu veliko bolj porisano, kot pa sem jo sploh hotela. na koncu nam je krota za mojo roko zaracunala 250 rupij. in odlocile smo se, da ne pridemo vec sem nikoli. poleg tega, da smo si dale narisat roke, smo sle se malo gledat naokoli. veliko vec je bilo za videt, kot pa ko smo sli zadnjic sem. med drugim smo videli ene belce. anuska je bila cisto navdusena nad "nasimi ljudmi" in je prosila urso, naj jih gre vprasat od kod so. odgovor je bil ne, ampak je anuska potem vseeno izvedela. prisli so namrec mimo nas in ocitno je bilo, da govorijo rusko. ursa jih je vprasala edini stavek, ki ga zna po rusko povedat in to je : a govorite rusko?. takoj so urso navduseno nazaj vprasali isto, ampak je rekla da zna povedat samo to. malo smo se pogovarjali vsak v svojem jeziku, potem smo se se slikali skupaj;). preden smo vsak odsli svojo pot, smo se pozdravili se z nasvidanje in nasvidenje.
mogoce sem pozabila povedat, da so se mi ene blescice odlimale s cevljev in da se dobro, da je prodajalec omenil, da imajo garancijo. zdej jih moram znucat do konca..je rekla ursa:).
no ko smo se nauzile vseh lepot shilpa rama in smo hotele poklicat jagana, smo ugotovile, da ursa svojega telefona nima s sabo. poleg tega je zacelo dezevat. na vhodu so ns spet zasuli indijci in indijke prodajoc razne brezvezne stvari. ursa je anuski kupila disece roze za v lase (res ful lepo disijo), ampak nam, ko smo hocili proti parkiriscu, niso prevec pomagale, ker smo sli mimo kanalizacije..
ko smo prispeli na parkirisce jagana tam nismo najdli. tavali smo gor in dol, ko se je ursa spomnila, da lahko nekomu recemo, ce nam posodi telefon. naleteli smo na prijaznega fanta, ki namj je z veseljem pomagal. celo vtipkal je telefonsko stevilko, ker smo bile mi vse porisane. oglasil se je srini in ura mu je narocila, naj jagana poslje pred vhod shilpa rama. nismo dolgo cakale, ko smo videle avto, ki je zavil proti nam. bil je jagan.
ko smo doma izstopile iz avta, je ze nehalo dezevati.
sama sem si barvo kar dolgo pustila gor, da bi mi ja cimdalj ostala (ce je bila ze tako draga:)). ursa tega ni mogla zaradi akasa, anuska pa zaradi neucakanosti...
se en dan je sel spat in tudi mi smo se spravili v postelje.

devetintrideseti dan

danes smo imeli v planu se zadnji soping v hyderabadu. ker sem vstala dokaj pozno in venkatesvari ni bilo vec, da bi pazila akasa, smo se odlocili, da gremo v soping popoldne. venkatesvari je sla po zelenjavo na trznico in je rekla, da bo ob pol treh ze nazaj. v resnici je nazaj prisla sele ob stirih in nam je vse zasrala. srini je namrec klical, da bo ob petih ze doma... za eno uro se nam pa res ne splaca it... z urso danes se nic nisva jedli in sva zato sami z avtorikso odsli na subway sendvic. imeli sva kar nekaj problemov z vozniki, ker so vsi postavljali tako visoke cene (za indijske razmere visoke). eden je celo izjavil, da je cena 100 rupij na kilometer. ursa se mu je kar zarezala nazaj.
ko sva pojedli, sva sli zato kar pes proti domu in zavili sva na eno stransko pot. na zalost je bila slepa ulica, na sreco pa so tam stale avtorikse. ponujali so nama 50 rupij, ampak je ursa hotela 30. ker se nismo mogli zmenit, sva z urso sle kar mimo. ko so videli, da bova kar sli, je eden od voznikov rekel, naj greva z njim za 30 rupij. in srecni sva se pripeljali domov.
potem pa je srini klical, da bi sel rad v kino... ampak anuska ni hotela, da ursa gre, jaz pa nisem hotela ne gledat (terminator 3 me ne zanima ravno prevec), ne bit z anusko, akasem in seveda z zoprno venkatesvari sama doma. anuska me je potemtakem resila. se ji moram se zahvalit:).
to je bilo vse od danasnjega dne:)

osemintrideseti dan

danes je cetrtek. ursa ni dobila nobenih informacij o tem, kje in kdaj in pri kom naj bi se zbral playgroup, zato nismo sli. da pa nam vseeno ne bi bilo dolgcas, smo se odpravili v en ogromen park. srini ga nam je ze skos priporocal, ampak sam se ni bil v njem:)

jagan ni vedel, kje tocno je ta park, ceprav se skoraj vsak dan peljemo mimo... srini mu je po telefonu dajal navodila in kamlu smo ze bili pred vhodom. za placat je bilo 40 rupij za dva odrasla:).

ze takoj ko smo vstopili skozi tezka ograjasta vrata, se mi je zdelo, da ne bo nic kaj lepo. vse je izgledalo tako suho... sicer so bile rastline zelene, ampak se mi je zdelo, kot da hodimo po puscavi. mogoce je bilo krivo tudi vreme. vse je bilo nekam sivo. kot da se bo ravnokar uscalo (ceprav to ni ravno tipicno za puscavo:)). medetm ko smo hodili, smo naleteli na ene tisoc tabel, kjer je pisalo kr neki... ko smo ze mislili, da ne bomo nikamor prisli, smo zagledali nekaj plesiscu podobnega, zraven pa zemljevid parka. poleg zemljevida, so bile zraven se table z zivalmi, ki so v tem parku (nikjer ni bilo nobene ograje). poleg netopirjev sva opazili se volkove in indijske kobre... zelo varen park:).

nadaljevai sva pot in kar naenkrat smo pred sabo zagledali pava in njegovo zeno tudi:). to pa je bila vecali manj edina zival, ki smo jo videli. ker je ze zacelo dezevat, smo se odlocili, da kar gremo. akas je medtem v vozicku zaspal in drzala sem ga do naslednje destinacije- restavracije. sli sva v eno amerisko. ursa je rekla, da imajo tu odlicno solato s piscancem. obe sva jo narocili. narocili sva se eno porcijo pomfrija in ledeni caj. dobili sva dobesedno ledeni caj, zraven pa so prinesli se limonin sok, cuker je bil pa tako in tako ze na mizi. pijace si nisva znali prav dobro narediti. jaz sem imela cisto kislo, urs pa sladko. ko sva obe na pol spili, sva malo zmesali sokova in dobili se kar dobro razlicico ven.

solata je bila tako dobra!! upam, da bomo se veckrat sli:)) ko sva se najedli, sva v spodnjem nadstropju kupili se banjico orehovega sladoleda:P.

potem pa koncno domov. zaradi solate sem bila se dolgo kot v sedmih nebesih, proti veceru sem pa postajala vedno bolj nora:). pac vsake toliko casa se mi malo utrga.

spat sem sla cez polnoc in kar dobro spala.

sedemintrideseti dan

danes je bil cel dan eno samo polezavanje. podrobnosti se ne spomnim.. ali pa jih sploh ni bilo. mislim da mi tule spomin ze malo pesa...
zvecer smo iskali macko. jaz sem rekla, da je sla ven, ursa pa je trdila, da mora biti v stanovanju. ker je v stanovanju nismo nasli, je sla anuska gledat ven. in res enkrat pritece gor in rece, da je macek pod avtom. ursa je letela dol, jaz pa z akasem v rokah za njo. ko smo prisli dol, smo zaslisali mijavkanje, macke pa nikjer. zlezla je namrec v masino od avta in tam nesrecno mjavkala. ursa je watchmana vprasala, cigav je avto. ali ni vedel, ali pa ni razumel, v glavnem odgovora nismo dobili. naslednji prizor se mi je zdel zelo smesen: z akasem sva stala pred avtom, uni trije (anuska, ursa in watchman) so pa molili riti ven izpod avta. anuska in ursa z ene strani, watchman pa z druge. skoda da nisem imela fotoaparata...
na koncu je ursi le spelo macko privabit ven in vse usrane so se z mano vred odpravile gor.

sestintrideseti dan

ko takole pisem naslove mojih postov, se mi zdi, da se bo vse tako hitro koncalo. ze sestintrideset dni sem v indiji... saj sem komaj prisla, pa bom morala ze it. mogoce malo pretiravam, ker sem sele malo cez pol, ampak cez pol sem pa vendarle:(. upam da bom domov odnesla cim vec (tako daril, kot dozivetij:))... no zdaj pa k ZE sestintridesetem dnevu.

za danes sva z urso imeli plan obiskati predele "prave indije" oziroma povprecne indije. take, kot si jo ljudje predstavljajo.

zjutraj nas je jagan vse skupaj (srini, ursa, jaz) peljal najprej do srinijeve sluzbe. srini je tam izstopil, mi2 z urso pa sva obcudovali curidar od ene zenske, ki se je pred nami menila z voznikom avtorikse.

jagana sva vprasali, kam bi lahko sli pogledat pac razne te ulicne indijske trgovinice, stojnice, ... povedal nama je, da je v blizini ena trgovina s spominki. in naju je peljal tja. bila je velika trgovina z vsemi vstami spominkov. res o imeli veliko izbire. nakupila sem skoaraj vsa darila:). zase sem kupila se ene gleznjice pa dve vrsti zapestnic. ene so tako pasale k mojemu "party" churidarju, da sem jih preprosto morala kupit:). v trgovini sva bili zelo dolgo in ce bi imeli neomejeno kolicino casa, bi bili se dalj. ko sva prisli ven, sva zagledali se nekakasno majhno razstavo (stojnico) z oblekami in lesenimi stavrmi. tudi tam sva nekaj kupili:). potem sva jaganu rekli, naj pelje kar proti domu.
na poti proti domu je ursa skozi okno slikala zanimive stvari. moram rect, da se zelo pozna, da ima nas avto zatemnjene sipe. indijci so naju namrec tako buljili... sploh nisem mogla verjet, da so tako neolikani. pa ne recem, da te pogleda, pa se stran obrne... sploh ne odmaknejo pogleda s tebe. grozni so!!!
proti domu, ko nisva imeli vec kaj slikat, sva koncno le zaprli sipe in nisva bili vec vidni:). vmes smo se ustavili se v trgovini, kjer je ursa rezervirala eno kamero. potem sva sli pa se v q mart, kjer sva si za kosilo kupili ene kruhke in se ful najedle. potem sva sli pa ker domov. mislim, da se je se nekaj dogajalo... aha!
z urso sva sli zanalasc malo prekmalu cakat anusko in medtem sva sli z akasem na sprehod. ursa je zagledala psa, ki sta ga z anusko opazovali zjutraj. anuska si ga je namrec srcno zelela. pes se nas je vztrajno drzal in ursa ga je bila ze pripravljena vzeti. ker ne maram psov, sem bila tisti trenutek zelo na trnih. nisem si hotla niti predstavljati, da bi bil tisti pes v nasem stanovanju. na mojo sreco je pes, ko sva bili ze pri vhodu v blok, pobegnil na cesto. ocitno je zagledal nekoga, ki ga je ustrahoval ali pa kaj podobnega. tukaj niso nic prijazni s psi...
kmalu zatem je prisla anuska in ursa ji je vse o psu povedala. z akasem sva ostala pred blokom, onidve sta sli pa iskat psa, ker ga je anuska hotela imeti. molila sem, da ga ne bi nasli, ampak moje molitve niso bile uslisane. nzaj sta namrec prisli s psom. hoteli sta ga zvabit v dvigalo, jaz pa sem rekla, da grem kar pes gor, da se psihicno pripravim. ko sem prisla pred vrata stanovanja, sta z dvigalom prisli ursa in anuska. brez psa!! najraje bi skakala od veselja, ampak nevem, ce bi bilo to ravno prav glede na anuskino zalost. vprasala sem, kaj se je zgodilo, pa je ursa rekla, da se ni dal zvabit v dvigalo. rekla sem, da me mora imeti bog res rad, ursa pa je odgovorila, da on nima nic pri tem. da me ima ona rada. to bi moralo pomeniti, da ga ni vzela zaradi mene? mogoce?...
srini nam je zvecer, ko je prisel domov, prinesel dve mini pici in tri skatle sladic. basali smo se cel vecer in z urso sva rekli, da bova imeli naslednji dan pac shujsevalno:)
pa je sel se en dan.

petintrideseti dan

je ponedeljek. anuska je spet zamudila avtobus. ne ker bi bila prepozna ampak ker je bila prezgodnja. zjutraj je dokaj normalno vstala, pojedla, se zrihtala, potem sta sli pa z urqso ze malo prej dol cakat avtobus. ampak ga kar ni bilo. dolgo sta cakali, potem pa si je ursa mislila, da ga najbrz sploh ne bo. poklicala je v solo oziroma soferja in povedali so ji, da je imel avtobus vecjpo zamudo. anusko je v solo peljal jagan in na sreco ni nic zamudila.
nas dan je potekal lezerno:).
popoldne je bilo grozno vroce, ampak je pozneje zacelo mocno dezevati. ocitno je prisel monsun. vsaj ne bo vec tako vroce...
akas je bil grozno zoprn, ker je bil zaspan, ampak ga ursi ni uspelo dat spat, ker jo je z nogami odrival in ji je slo to zelona zivce. meni je sel vedno bolj na zivce on, zato sem ga prijela, ga dala v lezec pplozaj in znjim hodila okoli in se pogovarjala, dokler ni zaspal. ursa se je medtem skrivala v najini sobi (anuskini in moji) in igrala tisto naso novo pridobitev:).
po tem, ko sem dala akasa spat, sem se pridruzila ursi, ki je s klavirjem v rokah lezala na postelji. pogovarjali sva se o moji nesamostojnosti oziroma nezelji po njej. ursa je pri mojih letih zivela v franciji pri eni druzini in merkala otroke. rekla je, da bi tudi jaz morala kaj takega poskusit. v odgovor sem se ji zarezala, ona pa je rekla, da je bila tudi sama takrat taka kot jaz in ji je bilo tezko it, tako da me je malo potolazila.
kmalu se je zbudil akas in treba mu je bilo dat za jest. ko je pojedel, je kar v gugalnem stolcku nazaj zaspal. revcek je bil najbrz tako lacen, da se je kar zbudil.
... tezko se spomnim se cesa trenutno, tako da bi kar koncala:)

stiriintrideseti dan

danes gremo na brunch v hotel, kjer jaz se nisem bila in sicer v Marriot.
zjutraj smo se malo polezavali, ker se brunch zacne ob pol enih. pa tudi soferja se ni bilo pri nas.
anuska je bila malo sitna, ampak je bila takoj boljse volje, ko smo sli:). vozili smo se kar dolgo. do novotela je cisto blizu, marriot pa je malce bolj v mestu.
ko smo prispeli tja, sem bila vsa osupla. to je bil najlepsi hotel, kar sem jih videla. takoj nas je sprejela natakatrica in nas peljala ven, kjer smo hoteli bit. vsedli smo se za mizo. bazen je bil cisto zraven, ampak noter nni bilo nikogar noter. ursa je rekla, da nikoli ni nikogar noter razen anuske:). kar takoj smo sli noter in si na kroznike nalozili, kar so si nase oci pozelele:). zanimivo, da sploh ni bilo indijske hrane na razpolago. na splosno mi hrana ni bila tako vsec kot v novotelu, hotel pa bolj.
nasproti nas je bil dj (didzej), za katerega sem sprva mislila, da prodaja sladoled:). napocil je cas, da gremo v vodo. hudo sram me je bilo it v vodo, ampak sem sla. zaradi akasa, da sem ga drzala. medtem ko smo bili v vodi, se je okoli bazena smukal en fotograf in slikal akasa. pozneje smo dobili zastonj sliko:).
po bazenu je prisel cas za sladice. ker sem bila v brisaci, mi je sla sladice iskat ursa. nijih bilo zelo veliko. prinesla mi je skoraj vse, ampak mi sploh nisobile vsec. DJ je kar naenkrat oznanil, da bo zdaj poseben del bruncha in mimmo nas so primarsirali natakarji, vsak s pladnjem bucnih pit in na vsako mizo so dali eno. naso je pojedla anuska :(.
po tem so pa okoli hodili natakarji, ki so promovirali koktejle z vodko bacardi. tudi jaz sem vzela enega. srini ni bil prav navusen nad tem, ursa pa je rekla, da lahko;). vzela sem pa mojito. seveda se me ni nic prijelo:).
dober je bil sladoled, ki sva ga z anusko jedli na koncu- cokoladen. tam, kjer si dobil sladoled, si imel se miljauznt dodatkov za na sladoled. od smarties bonbonov, kosckov cokolade, prelivov, celo sadja do tistih palck votlih:)
po sladoledu, sem sla se z akasem malo po zunanjem delu hotela, ki je tudi neverjetno lep. tlakovana potka, okoli pa zelena travica, razne rastline in kipi. ful lepo! akasa sem malo spustila na travo, da se je napasel:), sla sva tudi do ene vodice, ki je tekla in nevem kje, ampak nisva predolgo ostala tam, ker je akas hotel V vodico:).
ko sva prisla nazaj, smo odlsi domov. v avtu se je anusak zelo navdusila nad fotoaparatom in posnela veliko brezveznih slik:). ni dolgo minilo, ko so anuska akas in ursa ze spali. ustavili smo se se v eni trgovini, kjer je urs rezervirala kamero, ampak so rekli, da jo nimajo in se v Q martu, kamor sta sla srini in anuska. kupila sta tudi baterije za elektricni piano (na baterije). doma smo jih takoj vstavili in veselica se je zacela. predvsem z moje strani:). se cel vecer sem matrala tisto stvar, ker sem se hotla naucit tisto melodijo iz labodjega jezera...
in nedelja je sla spat (kot bi baki rekla).

stiriintrideseti dan

ker sem bila se vedno malo bolna, smo vecji del dneva (u bistvu sel dan:)) doma. ob stirih smo nameravali iti na rojstnodnevno zabavvo ene deklice sopfie. to je ena izmed tistih otrok, ki so v playgroupu. zadnjic, ko smo bili pri sharon (njeni mami) smo dobili vabila. nacrti so se nam malo podrli, ker je urso neznosno bolel palec, jaz pa sem bilase malenkost bolana pa se vedela nisem, kaj naj bi tam pocela... njihovi pogovori zadnjic me niso prav nic znimali.
ampak anuski je bilo zelo do te zabave in padla je ideja, da bi sli z anusko sami. ni govora, da bi sla sama tja. kaj naj pa delam?? anuska bi cel cas plavala v bazenu, jaz pa kaj? sedela nekje kot kup nesrece...
na koncu je sl anuska sama...:)). za darilo ji je nesla eno svojo walfdorsko puncko.
z urso in akasem smo se doma dolgocasili oziroma se ne spomnim kaj smo delali. vse kar se spomnim je, da je anuska prisla zelo pozno nazaj domov. ocitno se je imela zelo fino:).
na zalost je to to za danasnji dan.

triintrideseti dan

danes smo celo dopoldne gledali televizijo, viseli na racunalniku in nasplosno delali nic pametnega...
pozabila sem povedati, da si je nevemkateridantocno ursa poskodovala prst. ko je dala akasa spat, je zaprla vrata sobe in se mocno butnila v prst. izpod nohta ji je na veliko tekla kri in izgledalo je grozno... tudi bolelo jo je neznansko. danes pa naj bi jo srini peljeal v bolnico.
za kosilo smo narocili subway sendvice (tunine spet), ampak meni moj ni bil tako vsec kot zadnjic. mogoce zato, ker sem se vedno cutila bolecino, ko sem pozirala...
v glavnem popoldne sta sla ursa i srini kzdravniku. otroci smo bili sami doma z venktesvari. z anusko sva v glavnem gledali televizijo in bili na racunalniku, malo sv se pa tudi z akasem ukvarjali, ce ga ni imela tista krota od venkatesvari. tako mi je sla na zivce, da bi jo najrajsi omov poslala. ne vem, kako lahko kar misli da jo razumem... naj si na celo napsem, da ne znam telugu?! haloo??!.
ko je postala lacna, si je na kroznik nalozila riz, ki ga je danes skuhala (baje, da zelo neokusen) in ga z rokami dajala malosebi, malo akasu, potem mi je pa se skos tezila, naj ju gledam. mislim... j ful sta zanimiva k riz jesta... bravo! al kaj nej recem... pol se je odlocila, da bo ona gledala akasa, js nej pa delam kar hocem. ampak ona je bila v kuhinji, ko je pa akas prisel v dnevno in stikal po stvareh, po katerih ne bi smel, sem ga prijela in se malo igrala z njim.. ampak neee, takoj je priletela in ga vzela ona. rekla sem ji, daje itak prepozna in da je u redu, da se hocem z njim igrt. ampak je vseeno odfrcala v kuhinjo. koza ena!... ocitno ji je potem malo nagajal, ker je prisla k meni in rekla, ce ga lahko malo pazim za pet minut. ko sem ji ga hotela vzeti iz rok, je pa pribila, da je v redu, da ga bo ona mela. joooj!! mislila sem, da bom znorela!!! enkrat ze prej, ko se ni bila zoprna, je klicala ursa, ce gresta s srinijem lahko se na vecerjo. rekla sem, da valda, ja... sej ne vem kdaj sta nazadnje sla kam:)... ampak, ce bi vedela, da bo tako zoprna, nevem ce bi isto rekla...
ko je akas postal zoprn, se mi e zdelo, da je lacen, ampak je ona rekla, da je ze jdel riz z njo.. ja madona zenska, kok je pa pojedel???!! tri rizke... pa tut nima nobenga obcutka... hotela sem mu nardeit za jest, ampak mu je ona. vprasala sem jo, kaj mu je dala za jest in je rekla da mleko. vprasala sem jo: a naan? (en prah k zmesas z vodo, pa je podobn mleku) in je rekla : ne, ne, ne. mleko. valda mu je dala naan, ampak sploh ni vedla al ne vem kaj ji ni blojasn... pa se to se mu da za jest, ko hoce spat al je pa prevec zaspan, da bi jedu z zlico. ona ga pa da u stolcek in mu flaso drzi... zenska ena cudna...
potem enkrat zazvoni telefon in sta ble njene hcerke. zacela se je delat, da joka in se neki momlat zravn... men cis nc ni blo smesn, ona se je pa zacela smejat k ena kura smotana... ja hahaha... not funny...
imela je se par takih izpadov, ampak se pac nisem mogla delat da mi je smesno. ko je bila ura devet, nama je z anusko zacela tezit naj greva spat in da bo ona sama imela akasa. po moje bi ga se ubila, ce bi bila sama z njim. rekla sem ji, da je se malo prezgodaj za spat, ampak me ni nic razumela in je se kar naprej tezila.
anuski je postalo ze malo dolgcas in je gledala dvd tom in jerry. nekaj casa sva obe gledali televizijo, potem pa je anuski v telugu nekaj rekla. potem je pa se meni s tistim svojim glasom zoprnim, zavijajocim in glasnim: niiinaaa!!!. malo nesramno sem odreagirala, ker sem jo imela ze tako ce glavo, da bi jo najrajsi cez balkon vrgla. sploh ne vem, ce je clovek se lahko bolj zoprn!!
anusko sem potem vseeno vprasala, kaj je rekla in mi je povedlala, da venkatesvari hoce gledat neki po televiziji. anusko sem vprasala, ce bo se gledala risanko. rekla je, da ja, venkatesvari sem pa rekla, da ne more tistega svojega glesat, ker ima anuska prednost... pozneje, ko sv se z anusko risank ze navelicalai, sv ji pa pustili naj gleda tisti film smotan. akas je medtem postal malo siten in ona je predvidevala, da je zaspan in ga je na vse mozne nacine tlacila spat, ampak ni slo. ce ji je kam usel, se je pa zacela dret: akaaaas!!!. mislila sem si, ce bi jo lahko mogoce od zadaj s cim po glavi mahnila, da bo mir dala:)...
enkrat ko je bilo za pozno in je akas ze skoraj spal, se je usedla (z njim v narocju) na kavc in ker je bila tako zatopljena v tisti njen film smotan, se ji je akas izmuznil iz rok in zelo hudo padel cez kavc... hotela sem ga prijeti in ga malo pocrkljati, ampak je z njim izginila v spalnico. pomislila sem, da ima mogoce pretres mozganov ali kaj podobnega... res je hudo padel. in tudi drl se je zelo, poleg tega pa mahal z nogmi in rokami, cesar ni se nikoli pocel. zelo se mi je smilil, ampak sem vedela, da mu ne bo nic bolje, ce bo pri meni.. pac padel je ze in ga boli. naj ga kar tista krota skusa potolaziti.. molila sem, da bi ursa in srini hitro prisla, ker ne vem koliko casa bi se zdrzala z njo.
hvalabohu sta se kmalu prikazala in zoprnico zoprna je sla. ALELUJA!!
urso sem vprsala, kako je bilo pri zdravniku in je rekla, da je dobila ogromno zdravil, ampak se vedno jo je pa bolelo.
akas se je takoj, ko je zagledal svojo roditeljico pomiril, dan pa se je zelo kmalu koncal.
aja... pa se zelo mi je slo na zivce, ker si je skos gate popravlala, pela (nima tut ene miljoninke posluha) in se smrdela je pa hrani...
no zdej sem pa koncala:)

dvaintrideseti dan

je cetrtek in ursa je danes gostila tisti playgroup. vceraj zjutraj je k nam prisla nova pomagacica- cistilka. venkatesvari bo od zdaj naprej samo kuhala, zato smo rabili se nekoga, da bo pomival in pospravljal.
ker je ursa gostila playgroup, je bila nekaksna cistilna akcija po stanovanju. zacelo naj bi se ob desetih, ampak je prva (Letitia) prisla sele dvajset cez... jaz sem bila itak v sobi in sem spala, malo sem bila na racunalniku...
ob 12. sva z urso morale it k zdravniku. gostje so bili se pri nas, ampak sva midve vseeno sli. se bojo ze spokal enkrat:))
ko sva prisli k pediatru oz. pediatrinji, so najprej vzeli moje podatke (ceprav sem prisla samo za ekrat)... potem sem se morala stehtat, potem sva sle pa z urso v cakalnico, kjer so naju vsi debelo gledal. na vrsti sva bili tretji. vstopili sva v sobo in zdravnica naju je zelo lepo sprejela. z urso sta se pogovarjali o sloveniji, o tem kk je prisla v indio,...v glabnem je zdravnica potrdila, da imam angino in je napisala zdravila, ki pridejo v postev na list, tega pa sva nesli v lekarno, ki je bila v isti zgradbi kot bolnica. antibiotikov jim je zmanjkalo, zato sva sli se v eno drugo lekarno. potem ko sva vse imeli, smo se ustavili se v majhni trgovinici,kjer je kupila sprite in se nekaj kokakoli podobnega, da sem ze takoj lahko pozrla antibiotik...
hmmm. ker sva postajali lacni, smo se zapeljali v kfc (kentucky fried chicken- podobno mcdonald'su, kjer sem jaz vzela samo eno prcijo pomfrija. to je bilo pa tudi vse, kar sem ta dan pojedla. ko sva prisli domov, gostov ni bilo vec, akas je spal, anuske se ni bio iz sole, vse je bilo ze pospravljeno...zato sva gledali en film. oz. dva:)...
to je vse.konec;).

enaintrideseti dan

bom zacela kar tem kjer sem koncala vceraj:)
proti jutru sem imela 37.3 in mislila sem, da je ze dobro. ampak se je poslabsalo. grlo me je neznansko bolelo in zelo zelo tezko sem pozirala. poleg tega sem imela popolnoma zamasen nos, glavobole in pa spet vrocino. nic mi ni pasalo jest in sem skozi cel dan samo jedla toaste. pozabila sem se omeniti, da me je tudi vrat zelobolel. sploh g nisem mogla normalno obrniti...
cel dan sem lezala malo na kacu, amlo na postelji, hodila na wc,... nica zanimivega.
ursa mi je pogledala grlo in rekla, da morava naslednji dan nujno k zdravniku, ker misli da imam angino in bi bilo dobro cimprej dobit antibiotike...
za nocno spanje sem se premestila v posteljo.
noc je bila naravnost grozna. vsakic ko sem se hotela obrnit me je tako zelo zabolel vrat, da sem kar zastokala. tudi glaav me je grozno bolela vsakic kok sem jo le za malo dvignhila... no prezivela sicer sem, spala pa ne prav dosti...

trideseti dan

ne spomnim se tocno ali sem vstala zgodaj ali ne, vem samo, da sva se z urso nameravali odpravit v trgovino z indijskimi stvarmi in oblekami Fabindia. akas je spal, venkatesvari je sla k mami v bolnico za pol ure, jagana pa se ni bilo, tako da sva cakali venkatesvari in jagana, ki sta bila nujno potrebna za najin odhod- eden za varstvo, eden za prevoz. prvi je prisel jagan, venkatesvari pa tudi nisva dolgo cakali.
ko sta bila oba na pozicijah, sva se zenski lahko odpravili v soping:)
v fabindia sem si kupila en churidar za 800 rupij, ursa je kupila enega za anusko, pa se sebi eno spalno srajco (indijsko valda:)).
ko sva z oblekami opravili, sva sli pogledat se druge stvari. imeli so zavese, eno posteljo celo, prte, brisace, blago, lucke, prevleke, kjige, mazila,...
ko sva placali, sva se odpeljali se v trgovino s spominki, v kateri je ursa nabavila darila za nas, ko je prisla v slovenijo. res so imeli veliko stvari. sebi sem kupila gleznjice (anclets)- kot zapestnica, samo da je za na nogo. bile so iz srebra in zanje sem dala 1500 rupij, potem pa sem nabavljala se darila:). nisem jih veliko kupila, ampak nekaj se jih je pa ze nabralo:)
ker sva revcki postali lacnni, sva sli jest v restavracijo zraven trgovine s spominki. odprla se je ob dvanajstih, ura je bila pa malo cez, tako da sva bili edini gostji. natakarjev je bilo spet vec kkot prevec... narocili sva naan in roti (podobno tortiljam) in vsaka svoj kari. mojega sva narocili extra nepekocega, ampak ko sem pojedla, mi je v ustih kar cvrcalo. za spit sva narocili vodo in pa mangov nevemkaj- ful podobno kot ce bi biu mangov jogurt.
vsakic, ko nama je karija zmanjkalo na krozniku, ja prisel natakar in nama iz posodic, ki sva jih imeli pred nnosom nalozil na kroznik vec. mislima sem si: ti pa res nimajo nic za delat...
potem, ko sva pojedli, sva dobili finger bowl. to je bila posoda, v kateri je bila topla voda, noter pa ena rezina limone oz. limete. s tem si si umil prste oz. roke, ker si pac jedel z rokammi. z limono pa se umijes zato, da ti roke ne smrdijo po hrani.
po kosilu sva sli domov. urso je med voznjo zacelo tiscati naa stranisce in skoraj sem umrla odsmeha. kaksne face je delala...
po napornem sopingu sem se ulegla na kavc pred televizijo in pocutila sem se malo bolano. ursi sem to bolj kot ne s teezavo povedala, ker ima glede mojih bolecin svoje mnenje:)

akas je pogruntal novo tehniko, kako se pomikas vrikverc- zelo smesno:) ursa ga je celo posnela, jaz pa sem se pocutila zelo slabo in sem sla spet lezat na kavc.
potem smo sli dol, kjer se je anuska z otroci igrala kriket. ko smo prisli dol, je znorela nad otroci, da ne znajo metat (ce ona zoge ne odbije, to pomeni, da en drug ne zna metat) in vsi so sli stran. potem ji je zogico metala ursa, ampak tudi ona ni znala. medtem sva midva z akasem veselo skakala po betonski pregradi:)
ursi anuskino obnasanje ni bilo vsec in smo zato sli mitrije gor, anuska pa je prisla z nami. v dnevni sobi sta se anuska in ursa pogovarjali, meni pa je bilo vedno bolj slabo...
ursa me je vprasala, ce imam vrocino, jaz pa sem skomignila z rameni. prinesla je merilec in mi izmerila 38.7 vrocine. dala mi je lekadol, sla sem si po blazino in se udobno namestila na kavcu. ursa se je ustrasila, da nimam kaksne indijske bolezni in je za vsak slucaj poklicala enega sriijevega prijatelja, ki je zdravnik. povedala mu je pac vse kar se mi j dogajalo, on pa jo je spraseval ce me boli to in ono... na koncu smo ugotovili, da imam pac navadno virozo. najvisja vrocina je bila 39.4 in ursa mi je naredila obkladke, ki sem si ih dala na prsi in obraz. bila sem hudo boga:(.
ponoci je bilo se kar v redu. spala sem v samih gatah in nisem imela vecjih problemov zaspat.

devetindvajseti dan

zjjutraj sem vstala, se umila, pocesala in pojedla in sla v dnevno sobo. nekaj casa sem se pogovarjala z urso, potem pa je rekla, da ob enajstih pricakujemo obisk. ta obisk je bila Letitia Joubert- zenska iz juznoafriske republike, ki je z mozem prisla sem zaradi njegove sluzbe za nevem koliko casa (kar dolgo)... ursa se je sla ravno umit in je rekla, da ce letitia pride prej, jo moram posesti na kavc in rect,da bo ursa takoj prisla:). to me je malo zbegalo, ker nisem ravno odlicna v komunikaciji s tujimi ljudmi, sploh pa ne v anglescini. vedno sem mislila, da glede anglescine v tujih drzavah ne bo problemov, ampak se kaj hitro lahko zmedes in veliko pozabis, ko pride do resnicne situacije (sej razumete kaj hocempovedat?).


na sreco se je ursa pravocasno zrihtala, tako da jaz nisem imela nobene obveznosti:). malo cez enajst je pozvonilo in v stanovanje je vstopila visoka, kratko in rjavolasa letitia. letitia je belka, prav tako njen moz in otroci. rekla je, da so tudi vsi njenni sorodniki beli, tako da so najbrz potomci nizozemskih kolonicanov (ljudi v koloniji:)). sedele smo na kavcu in onidve sta se pogovarjali o vsem mogocem, vse kar sem pa jaz povedala je da se imam u redu u hyderabadu...


kar hitro je odsla, poslovili smo se in dan je "nemoteno" potekal naprej. enkart popoldne, ko je anuska prisla iz sole, je ursa dala idejo, naj greva z anusko sami v trgovino po papir za risat. jagan naj bi naju pripeljal pred trgovino in naju tam cakal, ampak jaz kljub vsemu nisem hotela it. obe sta me tako prepricevali...ampak se nisem dala:). tezko mi je bilo reci ne, ampak ja pa nemogoce. ursa ne bi mogla zraven zaradi akasa.

na koncu sta sli sami:) ursa in anuska, jaz pa sem spet ostala sama z akasem. v bistvu mi je ful dobr bit sama z njim, ker ga imam potem samo zase in ker se ne more pri mamici crkljat, se potem pri meni:). tokrat sem se ga lotila malo drugace;). dala sem ga v njegovo posteljico in mu noter natresla vse mmozne igrace, sama pa sem se ulegla na posteljo (cisto zraven njegove) in visela na racunalniku. po dolgem casu je zacel postajati siten. vzela sem ga iz posteljice, ga dala na tla in sam se je odplazil do dnevne sobe. ker je sitnoba narascala, sem pomislila, da je zaspan, ampak sem imela obcutek,da ni tako dolgo nazaj zaspal... da bi se prepricala, ce je mozno, da je zaspan in ce ga je varno dajat spat, sem poklicala urso. odlocno je potrdila mojo domnevo in dajanje spat se je zacelo. vzela sem ga v narocje, mu pela pesmico:) in hodila naokrog. mocno se je zacel upirati in dala sem ga nazaj na tla. ker je bil nekaj minut tiho, sem ga kar pustila. potem se je pa zacel tako zelo dreti... vzela sem ga, se vsedla, na kavc, mu v usta dala dudo, potem pa sva gledala televizijo. ker se je kar naprej nekaj zvijal, sem ga spet nosila okoli in ko se je umiril, sem se vsedla nazaj in spet sva gledala televizijo. koncno je zaspal... nisem ga se takoj nesla v posteljico, ampak sem ga specega imela se cetrt ure v narocju.
ko pa sem ga le dala spat in zaprla, vrata, je bila pred mano ze ursa s polnimi rokami vreck. z anusko sta nabavljali razne stvari. med drugim tudi opremo za kriket (za otroke za igrat se). kriket je bajdwej najpopularnejsi sport v indiji.
ker sta kupili ene gromoznske formate barvnih listov, sem svojega dala na pol in zacela z anusko nekaj risat...
potem smo se sli pa vsi igrat kriket (al smo pa prej kriket, pa pol risal... ni vazn:)
to bi bilo to za danes.

osemindvajseti dan

danes zjutraj naj bi sli spet na brunch v novotel. ko sem se umila in oblekla, sem prisla v dnevno sobo in videla da se nnihce ni zrihtan. ocitno ne gremo v novotel na brunch. saj mi je se kar odgovarjalo, ker sem se malo zredila in moram hitro shujsat nazaj.
z urso sva mislili it v soping po darila, churidar in podobne stvari, ampak nama je akas prekrizal nacrte, ker je bil neznosno zoprn in zaspan in sumimo, da ga boli trebuh, ker se je tudi usral malo cudno in precej smrdljivo:). v glavnem je res en revcek. enkrat dopoldne sem ga imela za pept minut, ker se je sla ursa stusirat in akas me je skoraj pojedel. grizej me je po celem obrazu, usesih in vratu. meni se je to zdelo fuul smesno, ampak njemu pa ne, ker se je samo se bolj drl.
za kosilo nismo nic imeli in smo spet narocili pico (mislim, da se nikoli v tako kratkem casu nisem pojedla toliko pice (: ). potem smo se se malo dolgocasili, nazadnje pa smo le sli v novotel. ne na brunch, ampak samo plavat. anuska je pac silila it in ker ze nimamo druzga za delat, smo seveda sli plavat. zunaj sploh nni bilo vroce. komaj da je bilo toplo in v takem mi je it plavat cisto brezveze. plavala sta samo akas in anuska. akas je prvic imel rokavcke, ki pa ga niso prav dosti drzali nad gladino vode:). tam smo bili kar dolgo... za jest smo narocili sendvice s pomfrijem, ampak jaz nisem nic jedla, ker se nisem bila lacna. spila sem en snapper (radenska, jabolcni pa se nekej). ker se anuska se kar ni navelicala plavat, akas pa je bil ze zaspan, sta ji stasa dolocila se 5 spustov po toboganu, potem pa konc. doma se ni zgodilo nic takega, da bi se mi vtisnilo v spomin...

sedemindvajseti dan

danes zjutraj smo sli prvic v tempelj. zjutraj smo pojedli zajtrk (smorn), se zrihtali in se odpravili v avto. jagan nas je pripeljal do templja, ki se mu rece Birla mandir. Birla je priimek neke druzine, ki daje denar za gradnjo templjev in tega so zgradili z njihovim denarjem. v new delhiju je se eden Birla mandir.
ko smo se priblizevali templju, se je pot vedno bolj dvigovala. tempelj je bil na visji nadmorski visini, kot ostalo mesto. nekaj deset metrov pred vhodom v tempelj, so na vsaki strani ceste stale stojnice oz. trgovinice z rozami, kokosi in ostalimi zadevami za v tempelj. peljali smo se kar mimo, ker smo mislili, da se v neposredni blizini templja da kupit te stvari. ampak se ni dalo. soferja smo poslali po kokos in roze in kamlu je prisel nazaj z majhno vrecko, v kateri je bil majhen kokos in se nekaj kaj nisem videla.
do templja je vodilo veliko stopnic. ze pred zacetkom teh stopnic, smo si morali sezuti cevlje in jih dati v nek prostor z omarami, ki je bil tik pred zacetkom stopnisca. seveda smmo bili tudi pred templjem pregledani, torb naj ne bi smeli jemati s sabo, ampak so zenske svoje torbice kar vzele s sabo in tako smo tudi mi vzeli torbo za akasa kar s sabo, potem ko jo je ena zenska temeljito pregledala. jagan je sel kar z nami. moske so pregledovali moski, zenske pa zenske. s to razliko, da so moske pretipali, zensk pa niso. tako je itak povsod:). no sli smo skozi tista zelezna vrata detektorska in ze smo se vzpenjali po stopnicah. tam nekje so nas se enkrat pregledali potem pa smo le lahko sli. na vsake toliko casa, je pred nami stal en oltarcek z bogom, pred njim pa religiozne slike in roze. ko smo prisli na vrh stopnic, je tam nekje za enim "okenckom" sedel en bramin, ki nam je kokos razklal na pol in nam dal piti kokosov sok. to je kao za blagoslov. polovico kokosa nam je vrnil, v njem pa je bila rumena roza. potem smo nadaljevali pot po se enih stopnicah, dokler nismo prisli do nenaksne ploscadi, an koncu katere je bila kamnita streha, pod njo pa kip sai babe. to je bil enkrat resnicen clovek, ki ga zdaj castijo. pred kipom je bilo pod streho se veliko prostora in tam indijci pocivajo v senci. tudi mi smo se vsedli na tla in malo pocivali, pili vodo,...
pred vsakim kipom je jagan (njega smo opazovali, ker on to obvlada) dal roke skupaj in tako rekal bogu namaste. pred vsakim kipom je tudi kovinska skatla, kamor lahko vrzes denar in se rdec prah, s katerim si lahko naredis piko na celo.
ko smo si odpocili, smo se odpravili naprej po stopnicah navzgor, kjer smo se spet znasli na veliki ploscadi, sredi katere je stal najvecji in glavni oltar (ampak pokrit). do njega smo morali okoli in okoli ploscadi, kjer smolahko opazovali cudovit razgled na hyderabad. skoda, ker fotoaparati in telefoni v templjih niso dovoljeni. videl si lahko zelo dalec, saj nikjer ni bilo videti nobenega hriba, gore,... sama ravnina. koncno smo le prisli do glavnega oltarja. stalismo v vrsti, da smo ga sli lahko pogledat. ko smo prisli noter, smo se nekako gibali v krogu in ko smo prisli pred kip boga oz. boginje venkateshwara, smo spet dobili za pit nekaj od kokosa, ampak ne v kozarcu:). moral si dat desno roko v takle polozaj:dlan gleda navzgor, vse prste imas stegnjene, ampak se drzijo skupaj, potem pa pokrcis kazalec in ga s palcem objames. no v glavnem ti s posebno zlicko v dlan nalije tsto vodo, ki si jo potem vlijes v usta, ampak je zelo zanic. potem se v koloni pomikas proti izhodu. ko smo hodili proti izhodu, sem jaz, bosa stopila na cigumi. potem sem si nogodrajsala ob stopnice, da je sel dol. tla so bila kar vroca in stopala so me ze posteno pekla. res je bilo vroce in mi tri smo hitro stekle v eno senco in jagana prosile, naj nam gre iskat cevlje, ker njega stopala niso nic pekla. ko nam jih je prinesel, smo hoteli ze kar iti, ampak smo zagledali trgovino s kipci, slikami in raznimi drugimi stvarmi. anuska si je izbrala nekaj majhnih kipcev za pudza room (prostor, ki ga ima vsak hindujec v svoji hisi za molitev), jaz pa sem si ozbrala dve fotografiji templja, ker se ni smelo slikati in nisemimela svojih slik. potem smo pa le sli domov. ustavili smo se v subway-u (prodajalni sendvicev) in si kupili kosilo. jaz sem si izbrala tunin sendvic, ampak je kar dolgo trajalo, da je vsak dobil svoje. pojedli smo jih doma.
zvecer smo gledali slumdog milionaire, potem smo sli pa kar spat.

sestindvajseti dan

danes je bila prva zanimivejsa stvar ta, da sva sli z urso po anusko v solo. bil je petek in ursa je klicala v solo, ce lahko po anusko pridemo malo prej, ker si je to zazelela. nic niso rekli, razen tega da naj poklice po drugi uri ali nekaj takega...

akas, ursa, jaz in jagan smose vseeno odpravili pol ue prej. ko smo prispeli tja, ni bilo se nobenega otroka zunaj, razen tistih, ki so imeli telovadbo. prisli sva pred snuskino ucilnico in otroke gledali in poslusali skozi okno. ravno so peli eno pesmico, s katero se vsak dan poslovijo, ob koncu pesmi pa so se pozdravili uciteljico. ko so to opravili, so se postavili v vrsto za kokosov sok, potem pa sli ven iz ucilnice. anuska je seveda morala ven prej, ker nas je videla in takoj v narocje vzela akasa in se z njim vazila. kmalu se je okoli nas zbrala grupa otrok in vsi so hoteli drzati akasa. ursa jim ga je podajala in vsak ga je lahko drzal malo. anuska je sla takoj, ko se je znebila akasa, plezat na drevo.
pred solo so tu postavljene table z imeni mest, kjer zivijo. imajo kar nekaj svojih avtobusov in vsak otroke pelje na svoj konec. postevijo se pred tablo, kjer je napisano ime njihovega domacega kraja in uciteljice jih odpeljejo do pravega avtobusa. mislim da vsi hodijo z avtobusom (tudi anuskoa, razen ce si kdaj zazeli)...
potem smo se na poti domov ustavili se v trgovini q mart, kjer smo spet zelo veliko zapravili. med drugim smo kupilitudi kruh, ki pa se ga v indiji sicer zelo tezko dobi, ker ga indijci ne jejo. vso robo smo prinesli domov in se zaceli basat z vsemi na novo pridobljenimi dobrotami, med katerimi je bila tudi cokolada. cokolade so tukaj cudne. kar bele... mogoce zato, ker se ohlajajo in talijo... no vseeno sem prezivela, potem ko sem pojedla eno:).
zvecer smo bili brez srinija, ker je bil na sluzbeni poti za dva dni. po televiziji smo gledali film music and lyrics (ali pa ravno obratno), ampak samo zadnji del, ker smo pac zamudili prvega.potem smo pa gledali se en film na dvdju, ki je bil kar dober;).
potem smo sli pa kar pocasi spat.

petindvajseti dan

danes sva sli z urso prvic odkar je nazaj v indiji na playgroups: skupina tujk, ki zivijo v hyderabadu se vsak cetrtek dobi pri eni doma in njihovi otroci se skupaj igrajo.

zacne se vedno ob sedetih, ampak je nas akas takrat ravno spal. z urso sva pocakali,da se je zbudil, potem pa smo se vsi skupaj z avtorikso odpeljali do naslova, kjer naj bi se dobili, ki je bil objalvljena na facebooku. prisli smo pred nekaksen kompleks blokov in kr tezko je bilo najti stanovanje, kjer je bil kraj srecanja. z urso sva zaradi dobre polurne zamude prisli zadnji. rabila sem celo vecnost, da sem si sezula cevlje in kot zadnja vstopila v stanovanje. stanovanje je imelo dve nadstropji- zgoraj so imeli spalnice, televizijo in mini mini telovadnico. spodaj pa je bila jedilnica, kuhinja, se ena soba z igracami in televizijo in dnevna soba. sprva sem kar stala sredi dzumbusa in nisem vedela, kamnaj se dam. nekaterim sem se predstavila, nekaterim pa ne. bilo nas je 7 belk in zdelo se mi je, da stanovanje kar disi po belcih:). ena je bila iz nemcije, ena iz amerike, ena z irske, dve iz slovenije:), dve pa iz anglije. nobeden od otrok se ni hodil v solo in so se na tleh igrali z mnogimi igracami.

koncno sem se le usedla na kavc, dalec stran od vseh:). postopoma sem prilezla do stola in se pridruzila ostalim zenskam. vse, kar sem povedala, je bil en bogi stavek, pa se tega sem komaj izustila. odgovorila sem na vprasanje,kaksna se mi zdi indija... pogovarjali so se o vsem mogocem, kar me sploh ni zanimalo, ampak sem se delala, da me, jedla nisem nic, pila tudi ne. bilo mi je malo bedno, ker pac ne maram spoznavat novih ljudi. zapeckarica pac..

kar hitro smo se poslovili. mislim da smo bili tam slabo urico, ampak ker so se ze vsi odpravljeli, smo tudi mi sli. domov smo se peljali z irko olivijo, katere priimka ne vem in me tudi ne zanima:). stisnili smo se v njen avto. sofer nas je pripeljal do doma.

aja. pozabila semse povedati,da se bo ta playgroup naslednji cetrtek zbral pri nas doma, cesar se ne veselim zelo...

potem pa se je dan odvijal kot obicajno. nic posebnega.

siriindvajseti dan

tudi danes smo imeli plan. "zjutraj" ob desetih sem se zbudila, se sla umit in oblect, ampak nisem bila hitra in sem bila zrihtana sele okoli enajstih mislim da:). z urso naj bi sli menni kupit churidar, ki ga bi lahko nosila za doma oziroma pac za vsak dan. trgovine se tukaj odprejo ob enajstih, tako da sva se z urso hoteli odpraviti okrog pol enajstih, ampak polurna zamuda ni nic takega:). akasa sva pustili pri venkatesvari in se sami zapodili v soping. najprej sva sli v nek nov shoping center in sicer v trgovino shopers stop. tu imajo vse: parfume, cevlja, nakit, obleke, dojenckaste stvari. ker sem parkrat omenila, da si zelim ene lepe japanke oz sandale, ki bi se dali enostavno obut (trenutno si moram na mojih sandalih zapet 6 pasckov:)), sva najprej sli na oddelelk s cevlji. nobeni mi niso bili vsec- nic nenavadnega in skoraj vsi so imeli peto. s cevljev sva se premaknili k nakitu in mislila sem ze, da bom kupila kaksno darilo, ampak mi nic ni bilo nevemkako vsec in tudi nic indijsko ni bilo. ce bom ze kupovala darila, bom taka, da se bo videlo da so iz indije, a ne?...
koncno sva se premaknili v prvo nadstropje, kjer so imeli churidarje. stregli so nama trije prodajalci, kar me je delalo zelo zivcno. vsi trije naenkrat ti kazejo obleke, pa se vejo ne, kaj ti je vsec. potem kopa zavrnes njihovo obleko, pa prav uzaljeno grejo po novo (ki jo tudi zavrnes). v garderobo sem sla poemrit okoli 5 churidarjev. saj so mi bili se kar vsec, samo nad nobenim nisem bila fuul navdusena. ocitno prevec pricakujem:). edino eden je izstopal. bil je oranzen s tri cetrt rokavi, ampak je pri riti zelo cudno prisel (tiste hlace, ki so misljenje za spodaj, bi se mi videle, kar se pa ne sme videt). vsa razocarana sem jih dala nazaj in sla v lov za novimi. tiste sva z urso izbrali sami, ampak mi noben od tistih ni bil vsec. glede oblek sem zelo izbircna, kar se pa pri mojem oblacenju ravno ne opazi:).
po napornem sopingu je bila ursa ze malo znervirana (and so was i) in imela sem kar malo slabo vest. ampak ne morem pomagat ce sem tako izbircna. ce pa kupim nekaj kar mi ne bo vsec, pa potem ne bom nosila...
naslednja postaja je bil se en soping center,kjer je ursa kupila par stvari za akasa in en komplet za anusko, jaz pa zase nisem nasla nic. tu so mi bile cunje se veliko manj vsec kot v shoppers stopu.
prisel je cas za kosilo in poklicali sva jagana, naj naju pelje v en drug center, kjer imajo same restavracije. odlocilisva se za mehisko in meni osebno je bila hrana ful zanic. narocili sva, naj zme naredijo povsem nepekoce in prijazno so odvrnili, da lahko. ko sem ugriznila v tisto tortiljo nabasano z vsem moznim, so mi barboncice skakale dol in gor. peklo je kot sto mater:). pojedla sm za dva grizljaja, ostaloo pa pustila. tudi ursi ni bilo prevec vsec. sli sva se na sladoled, ki pa mi je bil vsec:). ker je bil akas ze tako dolgo sam doma, sva se odlocili, da z nakupovanjem nadaljujeva v nedeljo, ko bo doma srini, da bo pazil otroke, mi2 pa bova lahko nemoteno nakupovali.
ko sva prisli domov, je bil ze cas, da gremo po annusko v solo. ursa akasa ni hotela vzeti zraven, zato sem ostala sama z njim doma. imela sva se prav fino, dokler ni postajal zaspan. takrat je bil tako siten... cim sem ga vzela k sebi, se je zacel zvijat in tulit. dala sem mu za pit flasko z vodo in za pet sekund je dal mir. potem semmu v usta porinila dudo in mu v roke dala igracko, da se je zamotil. igrace je po kratkem casu zacel metati na tla, ker je hotel iti na tla. imela sem ga ze malo dost in sem ga v lezecem polozaju prenasala okoli. malo se je umiril, potem sva se usedla na kavc in gledala televizijo. to mu spet ni bilo vsec in je zacel jokat. ker pesmice niso pomagale, sem se zacela pogovarjat z njim. komentirala sem nadaljevanjko, ki se je vrtela na tvju in karna lepem je utihnil. malo sem ze gorovila in ga trepljala po trebuhu in se malo guncala, potem ja pa kar zaspal. madona, sem bila ponosna nase (nikoli ga namrec se nisem dala spat). nesla sem ga v posteljico, pa sem naletela na problem. v posteljici je bilo polno stvari in z eno roko sem drzala njega, z drugo pa sem iz postelje metala stvari. vsakic, ko sem nekaj vrgla ven, se je zbudil, ampak sem ga vsakic nazaj uspavala. ko mi je koncno uspelo izpraznit posteljico in ga poloziti noter, sem bila zelooo ponosna nase:). prizgala sem se klimo in jo dala na 26.- nisem vedela, na koliko jo prizge ursa za akasa. sem misila da bi bilo 23 malopremalo in sem pac dala na 26:). potem sem prisla nazj v dnevno sobo in malo visela na racunalniku. cez 5 minut sta ze prisli anuska in ursa, ki sta se spotoma ustavili v trgovini.
akas se je zbudil ze cez pol ure, tako da nisem ravno odlicno opravila;)
dan je normalno potekal naprej (najbrz), kerse nic vec takega ne spomnim. aja. akasu smmo v mothercare prejsnji dan kupili skokico (uno, k se prpne na vrata, pol pa je otrok notr v tistem in skace...) in je ze malo skakal v njej. ampak imamo problem, ker nimamo pravega mesta za pripet: to se namrec zatakne za zgornji rob vrat, ampak tukaj tega ne moremo, ker so vrata zelo cudna in nimkas kam pripet...
pripeli smo to skokico na balkonska vrata oz podboj ampak ni dobro, ker.... pa sej ni vazno:)
aaam. ugotovila sem se, da mi je bolj vsec spati s klimo na 22 stopinj in biti pokrita z debelo deko, ko pa spati s klimo na 25 in ne biti pokrita at all...
that;s it

triindvajseti dan

danes smo bili pa malo bolj zasedeni:)
zjutraj ob 9ih me je ursa zbudila, ces da morava it cez eno uro ze na snemanje. hitro sem se zbudila, saj sem se nameravala se "stusirat" in umit glavo. to sem opravila kolikor hitro sem mogla (ceprav nisem opravila hitro), se oblekla v bele dolge hlace in rjavo majico brez rokavov. pokazat sem se prisla ursi, ce sem prevec pomanjkljivo oblecena, ampak je rekla da sem v redu. res me je skrbelo, ker se nisem javnosti hotela pokazat kot ena sejvestekaj. iz bloka sva se odsli postavit na rob cestein cakat rikso. dokaj kmalu nama je ena ustavila in prevoz do policijske postaje je stal 70 rupij. to ni tako malo, ampak ker sva belki se naju je dalo nategnit:). ursa se ni nic kregala glede cene, ker sva se zadnjic peljali pol krajso pot za isti denar.
z rikso sva se peljali in peljali... opazovali sva okolico in zazdelo se mi je, da je indija v vecini res taka kot si jo ljudje predstavljajo. ce imas denar (ni ti ga treba imeti prav veliko) lahko v indiji prav lepo zivis, ce ga pa nimas je pa bolj kriza;)
ko sva izstopili, sva se postavili v sencko. danes so mi sli indijci res zelooo na zivce. mislila sem si, da me danes tako gledajo in zradi tega, ker sem belka in zradi tega, ker sem tako zelo "pomanjkljivo" oblecena. ob tej misli me je postalo zelo sram in sem si zazelelada ne bi oblekla take majice, ampak kaj js morem ce ja pa v indiji vroce! najraje bi si za vrat obesila napis v telugu NEHEJTE ME BULT ZOPRNEZI!!!. tudi ursi bi naredila tak napis, ce bi si ga zazelela;).
ursa je poklicala bindu in ji sporocila, da cakav, da bi poslala svojega soferja po naju. kar nekaj casa sva cakali in bili tarca prenekaterih pogledov, ko je do naju prisel sofer, pozdravil z namaste in naju odpeljal do avta (ker ga ni mogel pripeljati do naju, ker sva bili na drugi strani ceste). ko smo preckali prehod za pesce, sva se z urso mocno drzali ena druge, ker avtomobili sploh niso ustavljali. mmoje mnenje o tem je, dace imas sreco, prides ziv cez. z urso sva imeli sreco;). ko sva se vsedli v avto in se odpeljali, sva skozi okno opazovali okolico. peljali smo se po zaprasenem makedamu in gledali sva delavce, kako delajo. peljali sva se tudi mimo majhnega sluma. bil je grozen!!! ljudje so komaj hodili med vrecami smeti. celo na strehi so lezale. bolj je bilo podobno smetiscu kot cemurkoli drugem. po dolgem casu smo po zelo slabi cesti in se slabsi okolici;) prisli na kraj snemanja, ki je bila prijetna in lustkana hisa. sofer naju je peljal do bindu in vsedli smo se na kavc. hiso so ljudje, ki dejansko zivijo v njej oddali za snemanje, sami pa zivijo v manjhni sobici v casu snemanja.
spet smo preko male televizije gledali kaj se snema, ampak mi tokrat ni bilo tako zanimivo, ker sem ze vse vedela:). z bindu smo se malo pogovarjale ( v bistvu se je bolj ursa, jaz sem vecinoma poslusala).
med drugim je pogovor nanesel na otroke, ocala(morala sem si jih sneti, da me je videla brez njih) in nazadnje se na hrano. soferju je narocila stiri SUBWAY sendvice s tuno in hitro jih je sel iskat.
medtem, ko smo cakali na hrano, mi je bindu reka, naj ji pokazem moje dlani. malo sem bila zmedena, ampak v naslednjem trenutku mi je postalo jasno, da mi hoce brati iz dlani. povedala mi je, da sploh nisem sramezljiva (za kakrsno se izdajam), ampak ce ze, se samo delam sramezljivo...ce ima to kaksen smisel... no naprej je rekla, da bom postala slavna. zacela sem se hihitati, ona pa je na pol uzaljeno, na pol v sali dejala, da ne more nekomu brati iz dlani, ce ji ta neverjame. ursa je hitro pristavila, da mi je nerodno in seveda sem to potrdila, ceprav ji res nisem nic verjela:).
pri branju dlani nas je zmotil sofer, ki nam je prinesel hrano. jaz pa ne bi bila jaz, ce si ne bi mojih opranih belih hlac, na katerih so se se poznali madezi prejsnjih nerodnosti, umazala s paradiznikovo omako, pomesano z nevem cim... raje sem hitro zapakirala sendvic nazaj, saj sva z urso tako in tako hoteli ze oditi, ker sva bili ze malo pozni (venkatesvari sva pustili akasa, on pa je morala biti ob dveh kao nujno doma, ker bi ji pripeljali vodo- nima tekoce vode iz pipe, ampak ji enkrat na teden pripeljejo vodo za cel teden).
sofer naju je peljal domov, med potjo pa sem dokoncala svoj tunin sendvic.
komaj pa sva prisli, seje ursa spomnila, da sva anuski obljubili, da jo danes prideva iskat v solo. malo sem bila se na racunalniku in se preko gmaila pogovarjala z mami, potem sem se sla pa preoblect, vzela sem akasa in z urso sva odsli dol, kjer je ze cakal sofer jagan. kje je njena sola nismo ravno vedeli, zato je ursa ze prej poklicala in vprasala z ainformacije, kako se pride do tja. imeli smo manjse probleme, ker jagan ni vedel, kje je neka cesta, a solo smo vseeno hitro nasli. v dvajsetih minutah smo ze bili pred solo in gledali, kje bi lahko bila anuska. pozabilaje, da sva jo danes z urso prisli iskat in je bila zato ze na solskem svtobusu. hitro je zlezla ven in nama razkazala novo solo. ta sola sploh ni bila sola, ampak nadomestna sola za eno leto, ker ta prave sole se niso zgradili.
ucilnice so me mocno spominjale na hlev:). saj ne, da niso bile ciste, samo pac...saj veste kaksen je hlev. zunaj so imeli dve zanimivi gugalnici, drugace pa polno zivali in ogromno prostora za igro. kot bi bili na eni kmetiji (ampak dejansko res). bistvo waldorfa je, da si v stiku z naravo... ursa je rekla, da pa bo sola, ki se gradi nekaj posebno posebnega in modernega. nacrtovala naj bi jo dva nemska arhitekta in baje, da nobena stena ne bo ravna (je rekla ursa). ko smo si vse pogledali, smo se z avtom odpeljali proti domu. na poti smo srecali avtobuse anuskine sole (sloka school). se dobro, da anuska ni sla z avtobusom, kerse je en pokvaril in so se vsi ustavili. bogve kdaj bi prisli domov...
doma smo pa malo lenarili (saj lahko po tako napornem dnevvu, a ne?). nekaj sem sla strest cez balkon (ne povem kaj:)), ko zaslisim akasev glas za sabo. ozrem se in ga zagledam na balkonu, obdanega s peskom in macjimi dreki iz macjega stranisca. zavpila sem: aaa akas!. ursa se je prikazala kot strela z jasnega in ga nesla umit roke in usta. najbrz je dal kakderk tudi v usta...
ko je ursa vse posprabila in zapakirala v vrecko, ki jo je pustila na balkonu, jo je akas spet hotel odpreti. mogoce mu je pa macji drek vsec?...
poleg tega, da je akas razbil svojo skledico s hrano, jaz pa kozarec se danes ni nic kaj takega zgodilo. ura je ze polnoc, jaz pa se zmeraj visim na racunalniku...
lahko noc

dvaindvajseti dan

zbudila sem se izredno slabe volje. nikamor se mi ni hotelo iti, najraje bi cel dan prezivela zaprta v sobi in premisljevala o nicemer. prav depresivna sem bila. razloga ne vem, ampak saj to se mi veckrat zgodi.
ker smo k nam ze poklicali soferja, smo to izkoristili in nekam sli. sla sem zelo nerada, ker sem bila pac take cudne volje. sli smo malo v soping. iskali smo veet trakove za depilacijo a jih v tej indiji cudni sploh nimajo (zenske se vecinoma ne depilirajo, ker takointako nikoli ne kazejo nog). ko smo prisli v to kao najbolj zalozeno drogerijo, so imeli najvec licil. niso imeli normalnih vatiranih palck, samo take v nekaksnih kartonastih skatlicah...
kupili smo kr neki in sli naprej. ko smo se vsedli v avto je akas postal zelo zoprn in se je drl, kot bi ga iz koze dajal. bil je zaspan, s sabo pa (spet) nismo imeli nobene dude. ustavili smo se se v enem nakupovalnem centru, kjer smo sli v trgovino mothercare. tam je ursa kupila dude, ampak ker niso bile enako oblikovane kot tiste, katerih je nas ljubi akas navajen niso prav dosti pomagale. ker je bilo v avtu nevzdrzno, smo jaganu narocili, naj nas pelje kar domov. nasi plani sicer niso bili taki. hoteli smo it se na banko dvignit denar in nato se v eno ful dobro trgovino s spominki, kjer bi si jaz lahko kupila tiste zagleznice za na noge, ki imajo kraguljcke, da zvenketajo ko hodis:). kupila bi tudi nekaj daril, ampak se nas plan zaradi zaspanega akasa ni izsel. sama sem bila kar vesela, ker nisem bila ravno pri volji za nakupovanje... anyway sli bomo takrat, ko se bo meni zahotelo in ko mi bo nakupovanje v veselje:). in to bo zelo kmalu;).
ko smo prisli domov je akas se spal (nekako mu je uspelo zaspati v avtu), preostalega dela dneva se pa bolj malo spomnim. mislim da smo za vecerjo narocili pico:)...
aja. pozabila sem se povedati, da je bil danes prvi dan anuskine sole. zjutraj je bilo malo mucno vstati. ob 7:30 ali pa 8:30 smo morale biti anuska, jaz in ursa na cesti, kjer bi anusko pobral solski avtobus. ob 7:30 je bila misel na to, kako sem oblecena, zadnja misel s katero bi se mi ljubilo ukvarjati in zato sem sla na cesto kar v pizami. saj indijci tako ali tako nimajo pizam in nevejo kako zgledajo. ursa je se rekla, da najbrz mislijo, da se kam odpravljam, ker sem tako lepo nastimana (haha):)...
to bi bilovse. vem, da ni veliko, ampak saj veste... kdor drugemu jamo koplje sam vanjo pade:) (ce kdo ne razume: tem sem hotela biti smesna, ker je to cisto izven konteksta as)

enaindvajseti dan

zgodilo se ni nic posebnega. v bistvu ne nic posebnega. sploh nic. srini je imel rojstni dan, ampak je dan potekal kot da ga ne bi imel.
tata in bama sta nas zvecer zapustila in spet nas je bilo pet.
tudi ce bi hotela kaj nakladat, se nic vec ne spomnim, ker malo zaostajam s pisanjem in nimam pojma kaj se je tisti dan (enaindvajseti namrec) dogajalo. vem samo da nic:)

dvajseti dan

danes je bil dan precej zanimiv. da boste bolje razumeli prvi del danasnjega dneva, naj vam najprej pojasnim malce zgodovine. srini in njegov sef sta zelo dobra prijatelja. sefova zena je reziserka in snema filme, serije, vcasih je snemala celo dokumentarce. no odkar ve, da sem jaz v indiji, mi ponuja sodelovanje pri snemanju. ker sem jaz zelo zapeckarske sorte in nerada spoznavam nove ljudi, sem totalno nekomunikativna, sramezljiva in tako naprej, sem kar odlasala s klicom (morala naj bi jo poklicati in bi se zmenili kako in kaj). ampak enkrat sem pac morala poklicati. ce bi ubogala srce, ne bi poklicala, ampak ker sem ubogala razum, sem se odlocila, da bom pac poklicala tja, ker se bojim, da bi veliko zamudila, ce ne bi...:)
no v glavnem je na koncu poklicala ursa in mi to zensko, ki ji je ime Bindu Utla, dala na telefon. v bistvu se sploh nisva pogovarjali. vprasala me je, kako mi je ime, ce me to zanima in ce lahko se isti dan pridem. na vprasanja sem odgovorila nina, ja, ja.
in z urso sva se po kosilu vsedli v avtorikso, ki naju je pripeljala do shilparama, tam pa naj bi pocakali to zensko, da naju bi prisla iskat.
kar nekaj casa sva stali pred vhodom v shilparam, nakar k nama pride neka zenska z majhno puncko v roki. nakazala nama je, naj primeva puncko, ona pa bo s telefonom slikala. zanimivo, a ne? no v glavnem jo je enkrat slikala z mano, enkrat pa z urso. skoda, da nimam slik:).
po dolgem casu sva le zagledali velik avto in iz njega je stopila Bindu. res naju ni bilo tezko najti, glede na to, da sva bili edini belki in so naju itak vsi cudno gledali. sofer nas je vse skupaj odpeljal na prizorisce snemanja. med voznjo smo se pa malo pogovarjalli. rekla je, da bi se rada naucila nasega jezika in vprasala kako se rece kako ti je ime. saj ji je se kar slo (not:)). aja, da ne pozabim povedat: rekla je tudi, da so ji vsec moje oci:):):).
prizorisce snemanja je bila neka stara hisa oziroma skladisce mislim da... no tam notri so prostor preuredili v policijsko postajo. prisle smo v to policijsko postajo in z urso sva se vsedli zraven reziserke, kjer smo imelli nastimano televizijo, na kateri smo videli kaj se snema. preden smo se kaj zaceli pogovarjati, nam je bindu predstavila glavne igralce in co-directorja.
potem so snemali naprej. eden od glavnih igralcev je bil izjemno visok. sploh za indijce. zato je moral drugi igralec stopiti na prucko, da je bil samo malo manjsi od njega. se nekaj zanimivih stvari: igralci se licijo sami, za punce je malo drugace, samo jih nismo videli, ker danes niso snemale. tudi obleke imajo vsi svoje, samo priblizno jim povejo kako naj bojo obleceni.
dialoge je bindu pisala sproti in jih podajala igralcem. nimajo se casa uciti dialogov, samo pogledajo jih in igrajo. tudi ce ne znajo na pamet, lahko malo momljajo, ker se glas tako ali tako snema pozneje. vecini igralcev glas posodijo drugi, glavni igralci pa govorijo sami zase. zvoka se ne snema v zivo zato, ker mora biti zvok cist, v resnici je pa veliko hrupa okoli.
bindu in ursa sta se pogovarjalimalo o filu, malo o zivljenju nasploh, jaz pa sem bila kar tiho in sem govorila samo ce me je kdo kaj vprasal.
z urso sva pocasi odsli, bindu pa je soferju narocila, naj naju kar do doma odpelje.
ko sva prisli domov, sva se sli pocasi ze umit, saj nas je zvecer cakal sprejem. umila sem si tudi lase, se oblekla v moj nov churidar, nad katerim sem vedno manj navdusena:) in kmalu smo se vsi lepi odpravili na pot.
ni nas peljal jagan, ampak en drug mislim da tudi iz srinijeve slluzbe z vecjim avtom, saj smo sli jaz, anuska, akas, ursa, bama in tata. z anusko sva sedeli zadaj, bama in ursa z akasem na sredi. sofer in tata pa cisto spredaj.
ne vem zakaj, ampak v glavi sem imela, da ima ta avto zatemnjene sipe in sem mocno buljila v druge indijce in nihce me ni opazil, tako da "sem se prepricala, da so res zatemnjene". do kraja sprejema smo potrebovali urico in pol. akas je medtem spal, jaz pa sem intenzivno gledala skozi okno v druge indijce in si mislila, da me nihce ne opazi...
ko smo koncno prisli tja, sem spet postajala zivcna. mislim da zato, ker se bojim da ne bi prevec zijali vame... no bili smo eni prvih gostov in sprejela nas je mislim da nevestina sestra. ta druzina je morala biti hudo bogata, saj so pripravili res razkosen sprejem. ko smo prisli, zenina in neveste se ni bilo. malo smo hodii z akasem naokrog. spoznala sem tudi ene sorodnike, ki so bili prov fajn. zenske so zelo disale, samo ne po parfumu, ampak po jasmin flowers v laseh.
ko smo se vsedli, so nam postrescki prinasali sladice, prigirzke, kokosov sok in vodo. potem sta kamlu prisla zenin in nevesta. anusko je zelo pretreslo, da nevesta ni najlepsa zensk na svetu, saj je bila kar precej debela. take so bile tudi njene sestre in mama. mladoporocenca nista izgledala prav zadovoljna. poroka je bila namrec dogovorjena (pri dogovorjenih porokah se starsi mocno potrudijo za svoje otroke in jim izbirajo najbojse soproge, ampak se morata tudi oba otroka strinjati s poroko) in se se nista dobro poznala, poleg tega pa ze tri dni nista spala, saj se je vse vrtelo okrog njune poroke.
sedeli smo v nekaksni odprti dvorani, kjer sta na koncu dvorane stala dva stola, za njima pa s cvetovi okrasena stena. zenin in nevesta sta se vsedla na tiste stole in cakala, da jih slikajo. slikala sta se z vsakim, ki je to hotel.
nam je postalo za malo dolgcas, zato smo sli kar jest. malo me je skrbelo, ker je vsa hrana tako pekla. na zacetku je vsak dobil kroznik in prticek, vzeta iz vrecke iz blaga in zlico, ce jo je slucajno kdo rabil (jaz sem jo). potem pa sihodil okoli in za vsako jedjo je nekdo stal in ti nalozil, ce si hotel. ko si si vse nabral, si sel nekam h kraj in tam v stoje pojedel. meni je bilo tako vroce, da mi je kar dol teklo, potem pa se pekoca hrana... postavila sem se k najbliznjemu ventilatorju, ampak tam me je skoraj odpihnilo, tako, da sem se kar odstaranila:)
na koncu sem se se postavila v vrsto za sadje in pojedla par majhnih kosckov lubenice, melone, jabolka in se necesa. po sadju pa se sladoled. vse sem seveda jedla v majhnih kolicinah. ob vstopu v to odprto dvorano je stala cokoladna fontana in zraven nekaksno pecivo. ko sem si zazelela se koscek tega, pa jih je ze zmanjkalo. skoda... ko sta bama in tata pojedla, pa smo se odpravili domov. domov smo prisli dokaj pozno in vsi smo pocepali spat:)

devetnajsti dan

prvic sem spala v sobi, kjer spi akas. sele zdaj razumem, zakaj je ursa tako zaspana skos:). ene trikrat se je akas zbudil (kar je normalno) in sem se tudi jaz. ursa se mi je hudo zasmilila, saj ne samo, da se je zbudila, ampak je morala akasa se nahraniti in ga uspavati. revcka...
zjutraj sem se sla stusirat in si umit lase. po kosilu sva sli z urso v soping, anuska in akas pa sta ostala pri bami in tati. poleg stvrai, ki sta jih bama in tata narocila, sva sli kupit se plavalna ocla in kapo za anusko. najpomembnejsi (zame:)) pa je bil churidar. to je indijsko oblacilo, ki je sestavljeno iz tankih hlac, tunike in ogrinjala oziroma sala. sprva sem bila v dvomih, da mi bo kaksen sploh vsec, ampak mi je ursa zagotovila, da mi bo sigurno kaksen vsec. ker sem rekla, da bi rada kaksnega bolj lepega, fancy. kupiti sem si ga nameravala za jutrisnji sprejem- vecerja po poroki, za tiste, ki niso bili na poroki ali nekaj takega. sli bomo pa z bamo in tato, ker sta bila onadva povabljena, mi smo se pa samo ustulili zraven. urso sem vprasala, kako to, da se kar vsak lahko vstuli zraven, pa mi je odgovorila, da lahko pride druzina povabljenega. v indiji je druzina zelo sirok pojem:). jaz veljam za ursino hcerko, ker sem sestrina hci (ce bi bila bratova hci, se ne bi smela predstavljati kot njena hci).
ze v prvi trgovini s party oblekami, sem se zaljubila v en churidar, ki niti ni zelo indijski. bolj kot kaksen kitajski deluje.
ko sva prisli v to prvo trgovino, je k nama pristopila bosa prodajalka in naju vprasala kaj isceva. urs je povedala, da bi radi churidar z ozkimi hlacami. prodajalka naju je usmerila k drugemu prodajalcu, ki je stal za nekaksnim majhnim steklenim pultom. za njim je bilo na policah zlozeno miljon tauznt churidarjev. midve z urso sva se vsedli na stola na drugi strani pulta in ga cakali, ker je nekam sel. prinesel je najnovejse modele churidarjev in jih razgrinjal na pult. prvi, ki ga je pokazal, mi ni bil vsec. drugi, ki ga je pokazal pa je bil tisti v katerega sem se zaljubila na prvi pogled in ga imam zdajle na omari:). se bom slikala, da boste videli kaksen je:). no, ta churidar mi je bilvsec in ga je zato dal na stran. pokazal mi jih je se veliko in vse, ki so mi bili vsec je dajal na stran. ko jih je bilo na strani ze kar nekaj, jih je vzel v narocje in naju z urso odpeljal do kabin. ursa se je vsedla na stol, jaz sem sla s prvim churidarjem v kabino, ga pomerila in se pokazala. prodajalec je vzemal pomerjene in mi podajal nepomerjene curidarje. na koncu pa ze veste katerega sem si izbrala. stal pa je 2000 rupij...
odpravili sva se kupit se druge stvari, ki sta nama jih narocila bama in tata. zasli sva se v eno trgovino, kjer pa so prodajalichuridarje za vsak dan. zacudila sem se, da so bili nekateri churidarji za vsak dan celo drazji kot pa party churidarji. v tisti trgovini si je ursa kupila enega zelenega (skoraj vsi so bili 50% znizani, ali pa si za ceno enega dobil dva topa), jaz pa sem tam kupila darilo za enega izmed mojih domacih;).
kar hitro sva prisli domov. anuska je imela spet plavanje. tokrat sta sla z njo bama in tata. midve z urso sva se malo pregresili in pojedli celo banjico sladoleda z okusom tiramisuja:).
pozneje se ni zgodilo nic posebnega, lahko pa vam povem se en cuden indijski obicaj.
ravno sem dobila menstruacijo (mi je zelo zal, ce kaksen fant to tezko bere, ampak je ta podatek kljucen:)) in sem to ursi povedala, ker potemtakem ne morem na bazen plavat. ko sem ji to pac omenila, je rekla, naj nikar tega ne povem pred bamo in tato. vprasala sem zakaj. mislila sem, da se to pac tu ne govori in da je to tabu, ampak mi je ursa natancno razlozila, zakaj ne smem nic reci o tem. ce bi tata in bama izvedela, bi morala biti tri dni sama zaprta v sobi, jedla bi v tisti sobi, nihce se me ne bi smel dotikati in sele po treh dneh bi se sla lahko umit, dala vse svoje obleke oprat in se sele takrat prikazala v javnosti. zanimivo a ne? ampak to se se zelo redko dela. tudi tisti zelo verni indijci tega ne delajo vec...
no to je vse kar imam danes za povedat.