petinstirideseti dan

danes je annusak ostala doma. ne zato, ker bi se slabo pocutila, ampak ker je morala ursa imeti pod kontrolo, kaj poje.ker se nismo mislili dolgocasiti doma, smo poklicali jagana in odpravile smo se v muzej, ki niti priblizno ne vem kako se imenuje. v avtu smo imeli probleme, ker anuska ni hotla it- si je premislila, potem je bila lacna in tako dalje. jagan je rekel, da do muzeja poterbujemo celo uro in tudi to je bil problem. ampak smo se le disciplinirali in nismo spreminjali planov. vmes smo se ustavili nekje na robu ceset, da je ursa skocila v trgovino anuski kupit za jest jogurt in navadne piskote. kar dolgo je ni bilo. vmes se je anuska zabavala z jaganom, jaz pa sem malo sprobavala novo kamero. ko je ursa koncno prisla nazaj, je povedaqla, da je mogla dalec hodit do trgovine, pa da je cisto nekje drugje ven prisla al nekaj takega...peljali smo se in dokaj hitro smo prisli do muzeja. ni se zdela ena ura. pa saj najbrz tudi ni bila. najprej smo sli kupit vstopnice. za indijce je spet bilo cisto poceni- 10 rupij, za otroke 5 rupij, za tujce pa 150... oddati smo morali kamero, potem pa smo se odpravile proti vhodu v muzej. imeli smo nekaj problemov, ker ursi niso verjeli, da zivi tukaj. sploh se niso pustili prepricati in so vztrajali naj gre kupit karto za tujce. ampak se ursa ni dala in je vztrajala pri svojem in na koncu dejansko dosegla svoje. bravo, ursa!prva stvar, ki smo si jo sli pogledat so bile miniaturne slike, ki so bile namenjene knjigam. ustvarjene so bile z izjemno natancnostjo in tudi zletimi detajli.ko smo si to pogledali, smo sli se v galerijo,kjer so bile moderne indijske slike. nismo bili nic navduseni nad njimi. naj se povem, da je v vsaki sobi bil eden, ki je strazil. po vecini so vsi spali. ogledali smo si se kar nekaj stvari, najbolj vsec pa so bili meni osebno izdelki iz slonovine. sploh ne bi verjeli, kako so bili majhni in natancni!! zelo so mi bili vsec. glavna stvar, zaradi katere smo prisli, pa je bil nakit kraljev in kraljic. vprasali smo enega zaposlenega, v katerem nadstropju si jih lako ogledamo pa je rekel, da v Delhiju. da jih sploh ni tukaj. no, lepa rec... potem smo se kar malo lutali po muzeju insi poleg indijskih ogledovali tudi kitajske izdelke. zahodnjaski pa nas niso prevec zanimali, glede na to, da prihajamo iz zahoda:). anuska je ze postajala sitna in tudi nama z urso se scasoma ni vec ljubilo gledat. zato smo sle ven.poklicale smo jagana ( se prej pa sle po cenjeno kamero) in mu narocile, naj nas pelje v t.g.i. friday's (thank god it's friday). komaj sem cakala, da dobim pred sabo tisto solato s piscancem, ki mi je bila zadnjic tako vsec. ker smo bile zelo lacne, je ursa narocila se predjed in sicer krompir, filan s sirom in slanino. bili so bolj ali manj brez okusa... koncno sem dobila solato pred sabo in pridnosem zacea jest. za pit sem narocilla pomarancen sok. ko sem ga probala, sem zacutila alkohol. dala sem ursi zaprobat in ugotovili sva, da je bil pokvarjen. narocila sem novega, ki je bil ba sreco dober. ko smo koncale, smo se odpravile domov. doma smo najdle akasa, sedecega sredi barvic in voscenk, tla pa porisana. venkatesvari mislim, da ni bilo zraven. varuska pa taka. ursa jo je okregala in j rekla, naj zdaj pobrise. vzela je gobico in prasek za posodo in zacela brisati tla. z roko je dobesedno bozala tla. potem, ko noramlno ni slo nic dol, se je pa pritozevala. mislim, a zenska nima svoje pameti... prtisnt je treba! in pol, ko je prtisnla in brisala dejansko tm, kjer je blo umazan, je slo valda takoj vse dol.anuska ni bila nic pridnaglede hrane in ni ubogala use. jedla je tisto, kar ji je zapasalo... ti, ti ti anuska.naslednji dan pa BO sla v solo.