enainpetdeseti dan

danes je sreda. pisanje bloga se mi vedno bolj gravza. predvidevam da zato, ker nimam nic pametnega za povedat.

akas je ze dva dni bolan mislim da. ima vrocino in tezi sto na uro. zgornja dva zobka mu rineta ven in verjamem, da prezivlja hude case... jaz pa prav tako. pogruntali smo nov nacin uspavanja. malo ga vozis z vozickom po stanovanjuu in mu pojes pesmice, potem ga pa kar naenkrat zmanjka. osvojit moram se tehniko, kako ga preneses iz vozicka v posteljco, ker se je med tem postopkom pri meni zbudil in se enkrat semmogla it od zacetka (uspavat ga).

violina me vedno manj zanima. mogoce zato, ker je zdaj to, da jo bom imela dejstvo in ne vec sanjarija.

ursa mi je napisala seminarsko, ki jo moramo oddat v soli preden gremo na ekskurzijo po nemciji. o frankfurtu namrec. v zameno za njeno prijaznost sem se jaz vec ali manj ukvarjala z akasem.
konec.