triindvajseti dan

danes smo bili pa malo bolj zasedeni:)
zjutraj ob 9ih me je ursa zbudila, ces da morava it cez eno uro ze na snemanje. hitro sem se zbudila, saj sem se nameravala se "stusirat" in umit glavo. to sem opravila kolikor hitro sem mogla (ceprav nisem opravila hitro), se oblekla v bele dolge hlace in rjavo majico brez rokavov. pokazat sem se prisla ursi, ce sem prevec pomanjkljivo oblecena, ampak je rekla da sem v redu. res me je skrbelo, ker se nisem javnosti hotela pokazat kot ena sejvestekaj. iz bloka sva se odsli postavit na rob cestein cakat rikso. dokaj kmalu nama je ena ustavila in prevoz do policijske postaje je stal 70 rupij. to ni tako malo, ampak ker sva belki se naju je dalo nategnit:). ursa se ni nic kregala glede cene, ker sva se zadnjic peljali pol krajso pot za isti denar.
z rikso sva se peljali in peljali... opazovali sva okolico in zazdelo se mi je, da je indija v vecini res taka kot si jo ljudje predstavljajo. ce imas denar (ni ti ga treba imeti prav veliko) lahko v indiji prav lepo zivis, ce ga pa nimas je pa bolj kriza;)
ko sva izstopili, sva se postavili v sencko. danes so mi sli indijci res zelooo na zivce. mislila sem si, da me danes tako gledajo in zradi tega, ker sem belka in zradi tega, ker sem tako zelo "pomanjkljivo" oblecena. ob tej misli me je postalo zelo sram in sem si zazelelada ne bi oblekla take majice, ampak kaj js morem ce ja pa v indiji vroce! najraje bi si za vrat obesila napis v telugu NEHEJTE ME BULT ZOPRNEZI!!!. tudi ursi bi naredila tak napis, ce bi si ga zazelela;).
ursa je poklicala bindu in ji sporocila, da cakav, da bi poslala svojega soferja po naju. kar nekaj casa sva cakali in bili tarca prenekaterih pogledov, ko je do naju prisel sofer, pozdravil z namaste in naju odpeljal do avta (ker ga ni mogel pripeljati do naju, ker sva bili na drugi strani ceste). ko smo preckali prehod za pesce, sva se z urso mocno drzali ena druge, ker avtomobili sploh niso ustavljali. mmoje mnenje o tem je, dace imas sreco, prides ziv cez. z urso sva imeli sreco;). ko sva se vsedli v avto in se odpeljali, sva skozi okno opazovali okolico. peljali smo se po zaprasenem makedamu in gledali sva delavce, kako delajo. peljali sva se tudi mimo majhnega sluma. bil je grozen!!! ljudje so komaj hodili med vrecami smeti. celo na strehi so lezale. bolj je bilo podobno smetiscu kot cemurkoli drugem. po dolgem casu smo po zelo slabi cesti in se slabsi okolici;) prisli na kraj snemanja, ki je bila prijetna in lustkana hisa. sofer naju je peljal do bindu in vsedli smo se na kavc. hiso so ljudje, ki dejansko zivijo v njej oddali za snemanje, sami pa zivijo v manjhni sobici v casu snemanja.
spet smo preko male televizije gledali kaj se snema, ampak mi tokrat ni bilo tako zanimivo, ker sem ze vse vedela:). z bindu smo se malo pogovarjale ( v bistvu se je bolj ursa, jaz sem vecinoma poslusala).
med drugim je pogovor nanesel na otroke, ocala(morala sem si jih sneti, da me je videla brez njih) in nazadnje se na hrano. soferju je narocila stiri SUBWAY sendvice s tuno in hitro jih je sel iskat.
medtem, ko smo cakali na hrano, mi je bindu reka, naj ji pokazem moje dlani. malo sem bila zmedena, ampak v naslednjem trenutku mi je postalo jasno, da mi hoce brati iz dlani. povedala mi je, da sploh nisem sramezljiva (za kakrsno se izdajam), ampak ce ze, se samo delam sramezljivo...ce ima to kaksen smisel... no naprej je rekla, da bom postala slavna. zacela sem se hihitati, ona pa je na pol uzaljeno, na pol v sali dejala, da ne more nekomu brati iz dlani, ce ji ta neverjame. ursa je hitro pristavila, da mi je nerodno in seveda sem to potrdila, ceprav ji res nisem nic verjela:).
pri branju dlani nas je zmotil sofer, ki nam je prinesel hrano. jaz pa ne bi bila jaz, ce si ne bi mojih opranih belih hlac, na katerih so se se poznali madezi prejsnjih nerodnosti, umazala s paradiznikovo omako, pomesano z nevem cim... raje sem hitro zapakirala sendvic nazaj, saj sva z urso tako in tako hoteli ze oditi, ker sva bili ze malo pozni (venkatesvari sva pustili akasa, on pa je morala biti ob dveh kao nujno doma, ker bi ji pripeljali vodo- nima tekoce vode iz pipe, ampak ji enkrat na teden pripeljejo vodo za cel teden).
sofer naju je peljal domov, med potjo pa sem dokoncala svoj tunin sendvic.
komaj pa sva prisli, seje ursa spomnila, da sva anuski obljubili, da jo danes prideva iskat v solo. malo sem bila se na racunalniku in se preko gmaila pogovarjala z mami, potem sem se sla pa preoblect, vzela sem akasa in z urso sva odsli dol, kjer je ze cakal sofer jagan. kje je njena sola nismo ravno vedeli, zato je ursa ze prej poklicala in vprasala z ainformacije, kako se pride do tja. imeli smo manjse probleme, ker jagan ni vedel, kje je neka cesta, a solo smo vseeno hitro nasli. v dvajsetih minutah smo ze bili pred solo in gledali, kje bi lahko bila anuska. pozabilaje, da sva jo danes z urso prisli iskat in je bila zato ze na solskem svtobusu. hitro je zlezla ven in nama razkazala novo solo. ta sola sploh ni bila sola, ampak nadomestna sola za eno leto, ker ta prave sole se niso zgradili.
ucilnice so me mocno spominjale na hlev:). saj ne, da niso bile ciste, samo pac...saj veste kaksen je hlev. zunaj so imeli dve zanimivi gugalnici, drugace pa polno zivali in ogromno prostora za igro. kot bi bili na eni kmetiji (ampak dejansko res). bistvo waldorfa je, da si v stiku z naravo... ursa je rekla, da pa bo sola, ki se gradi nekaj posebno posebnega in modernega. nacrtovala naj bi jo dva nemska arhitekta in baje, da nobena stena ne bo ravna (je rekla ursa). ko smo si vse pogledali, smo se z avtom odpeljali proti domu. na poti smo srecali avtobuse anuskine sole (sloka school). se dobro, da anuska ni sla z avtobusom, kerse je en pokvaril in so se vsi ustavili. bogve kdaj bi prisli domov...
doma smo pa malo lenarili (saj lahko po tako napornem dnevvu, a ne?). nekaj sem sla strest cez balkon (ne povem kaj:)), ko zaslisim akasev glas za sabo. ozrem se in ga zagledam na balkonu, obdanega s peskom in macjimi dreki iz macjega stranisca. zavpila sem: aaa akas!. ursa se je prikazala kot strela z jasnega in ga nesla umit roke in usta. najbrz je dal kakderk tudi v usta...
ko je ursa vse posprabila in zapakirala v vrecko, ki jo je pustila na balkonu, jo je akas spet hotel odpreti. mogoce mu je pa macji drek vsec?...
poleg tega, da je akas razbil svojo skledico s hrano, jaz pa kozarec se danes ni nic kaj takega zgodilo. ura je ze polnoc, jaz pa se zmeraj visim na racunalniku...
lahko noc