danes zjutraj smo sli prvic v tempelj. zjutraj smo pojedli zajtrk (smorn), se zrihtali in se odpravili v avto. jagan nas je pripeljal do templja, ki se mu rece Birla mandir. Birla je priimek neke druzine, ki daje denar za gradnjo templjev in tega so zgradili z njihovim denarjem. v new delhiju je se eden Birla mandir.
ko smo se priblizevali templju, se je pot vedno bolj dvigovala. tempelj je bil na visji nadmorski visini, kot ostalo mesto. nekaj deset metrov pred vhodom v tempelj, so na vsaki strani ceste stale stojnice oz. trgovinice z rozami, kokosi in ostalimi zadevami za v tempelj. peljali smo se kar mimo, ker smo mislili, da se v neposredni blizini templja da kupit te stvari. ampak se ni dalo. soferja smo poslali po kokos in roze in kamlu je prisel nazaj z majhno vrecko, v kateri je bil majhen kokos in se nekaj kaj nisem videla.
do templja je vodilo veliko stopnic. ze pred zacetkom teh stopnic, smo si morali sezuti cevlje in jih dati v nek prostor z omarami, ki je bil tik pred zacetkom stopnisca. seveda smmo bili tudi pred templjem pregledani, torb naj ne bi smeli jemati s sabo, ampak so zenske svoje torbice kar vzele s sabo in tako smo tudi mi vzeli torbo za akasa kar s sabo, potem ko jo je ena zenska temeljito pregledala. jagan je sel kar z nami. moske so pregledovali moski, zenske pa zenske. s to razliko, da so moske pretipali, zensk pa niso. tako je itak povsod:). no sli smo skozi tista zelezna vrata detektorska in ze smo se vzpenjali po stopnicah. tam nekje so nas se enkrat pregledali potem pa smo le lahko sli. na vsake toliko casa, je pred nami stal en oltarcek z bogom, pred njim pa religiozne slike in roze. ko smo prisli na vrh stopnic, je tam nekje za enim "okenckom" sedel en bramin, ki nam je kokos razklal na pol in nam dal piti kokosov sok. to je kao za blagoslov. polovico kokosa nam je vrnil, v njem pa je bila rumena roza. potem smo nadaljevali pot po se enih stopnicah, dokler nismo prisli do nenaksne ploscadi, an koncu katere je bila kamnita streha, pod njo pa kip sai babe. to je bil enkrat resnicen clovek, ki ga zdaj castijo. pred kipom je bilo pod streho se veliko prostora in tam indijci pocivajo v senci. tudi mi smo se vsedli na tla in malo pocivali, pili vodo,...
pred vsakim kipom je jagan (njega smo opazovali, ker on to obvlada) dal roke skupaj in tako rekal bogu namaste. pred vsakim kipom je tudi kovinska skatla, kamor lahko vrzes denar in se rdec prah, s katerim si lahko naredis piko na celo.
ko smo si odpocili, smo se odpravili naprej po stopnicah navzgor, kjer smo se spet znasli na veliki ploscadi, sredi katere je stal najvecji in glavni oltar (ampak pokrit). do njega smo morali okoli in okoli ploscadi, kjer smolahko opazovali cudovit razgled na hyderabad. skoda, ker fotoaparati in telefoni v templjih niso dovoljeni. videl si lahko zelo dalec, saj nikjer ni bilo videti nobenega hriba, gore,... sama ravnina. koncno smo le prisli do glavnega oltarja. stalismo v vrsti, da smo ga sli lahko pogledat. ko smo prisli noter, smo se nekako gibali v krogu in ko smo prisli pred kip boga oz. boginje venkateshwara, smo spet dobili za pit nekaj od kokosa, ampak ne v kozarcu:). moral si dat desno roko v takle polozaj:dlan gleda navzgor, vse prste imas stegnjene, ampak se drzijo skupaj, potem pa pokrcis kazalec in ga s palcem objames. no v glavnem ti s posebno zlicko v dlan nalije tsto vodo, ki si jo potem vlijes v usta, ampak je zelo zanic. potem se v koloni pomikas proti izhodu. ko smo hodili proti izhodu, sem jaz, bosa stopila na cigumi. potem sem si nogodrajsala ob stopnice, da je sel dol. tla so bila kar vroca in stopala so me ze posteno pekla. res je bilo vroce in mi tri smo hitro stekle v eno senco in jagana prosile, naj nam gre iskat cevlje, ker njega stopala niso nic pekla. ko nam jih je prinesel, smo hoteli ze kar iti, ampak smo zagledali trgovino s kipci, slikami in raznimi drugimi stvarmi. anuska si je izbrala nekaj majhnih kipcev za pudza room (prostor, ki ga ima vsak hindujec v svoji hisi za molitev), jaz pa sem si ozbrala dve fotografiji templja, ker se ni smelo slikati in nisemimela svojih slik. potem smo pa le sli domov. ustavili smo se v subway-u (prodajalni sendvicev) in si kupili kosilo. jaz sem si izbrala tunin sendvic, ampak je kar dolgo trajalo, da je vsak dobil svoje. pojedli smo jih doma.
zvecer smo gledali slumdog milionaire, potem smo sli pa kar spat.
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment