deset dni bloga manjka, ker smo bili na pocitnicah. dnevnik sem pisala v zvezek in verjemite, da sem zdaj zelo hvalezna, da obstaja blog. pisane na roko je precej dolgotrajno.
v bistvu je danasnji dan bil celodnevno polezavanje in delanje nica. malo smo bili nenavajeni tega, da smo spet doma in nimamo nic za delat, ampak tako pac je. realnost je kruta.:) (se posebi zame revco).
violino malo matram, ampak nje to nic ne moti in ne da niti glasu od sebe. skrbi me, kako bom prisla v kaksno glasbeno solo in ce se bom sploh kdaj naucila igrat. tisti iz skofijske glasbene se nic niso odgovorili in najbrz tudi ne bojo...
ah ja. zivljenje je lepo, ce
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment