osemindvajseti dan

danes zjutraj naj bi sli spet na brunch v novotel. ko sem se umila in oblekla, sem prisla v dnevno sobo in videla da se nnihce ni zrihtan. ocitno ne gremo v novotel na brunch. saj mi je se kar odgovarjalo, ker sem se malo zredila in moram hitro shujsat nazaj.
z urso sva mislili it v soping po darila, churidar in podobne stvari, ampak nama je akas prekrizal nacrte, ker je bil neznosno zoprn in zaspan in sumimo, da ga boli trebuh, ker se je tudi usral malo cudno in precej smrdljivo:). v glavnem je res en revcek. enkrat dopoldne sem ga imela za pept minut, ker se je sla ursa stusirat in akas me je skoraj pojedel. grizej me je po celem obrazu, usesih in vratu. meni se je to zdelo fuul smesno, ampak njemu pa ne, ker se je samo se bolj drl.
za kosilo nismo nic imeli in smo spet narocili pico (mislim, da se nikoli v tako kratkem casu nisem pojedla toliko pice (: ). potem smo se se malo dolgocasili, nazadnje pa smo le sli v novotel. ne na brunch, ampak samo plavat. anuska je pac silila it in ker ze nimamo druzga za delat, smo seveda sli plavat. zunaj sploh nni bilo vroce. komaj da je bilo toplo in v takem mi je it plavat cisto brezveze. plavala sta samo akas in anuska. akas je prvic imel rokavcke, ki pa ga niso prav dosti drzali nad gladino vode:). tam smo bili kar dolgo... za jest smo narocili sendvice s pomfrijem, ampak jaz nisem nic jedla, ker se nisem bila lacna. spila sem en snapper (radenska, jabolcni pa se nekej). ker se anuska se kar ni navelicala plavat, akas pa je bil ze zaspan, sta ji stasa dolocila se 5 spustov po toboganu, potem pa konc. doma se ni zgodilo nic takega, da bi se mi vtisnilo v spomin...

sedemindvajseti dan

danes zjutraj smo sli prvic v tempelj. zjutraj smo pojedli zajtrk (smorn), se zrihtali in se odpravili v avto. jagan nas je pripeljal do templja, ki se mu rece Birla mandir. Birla je priimek neke druzine, ki daje denar za gradnjo templjev in tega so zgradili z njihovim denarjem. v new delhiju je se eden Birla mandir.
ko smo se priblizevali templju, se je pot vedno bolj dvigovala. tempelj je bil na visji nadmorski visini, kot ostalo mesto. nekaj deset metrov pred vhodom v tempelj, so na vsaki strani ceste stale stojnice oz. trgovinice z rozami, kokosi in ostalimi zadevami za v tempelj. peljali smo se kar mimo, ker smo mislili, da se v neposredni blizini templja da kupit te stvari. ampak se ni dalo. soferja smo poslali po kokos in roze in kamlu je prisel nazaj z majhno vrecko, v kateri je bil majhen kokos in se nekaj kaj nisem videla.
do templja je vodilo veliko stopnic. ze pred zacetkom teh stopnic, smo si morali sezuti cevlje in jih dati v nek prostor z omarami, ki je bil tik pred zacetkom stopnisca. seveda smmo bili tudi pred templjem pregledani, torb naj ne bi smeli jemati s sabo, ampak so zenske svoje torbice kar vzele s sabo in tako smo tudi mi vzeli torbo za akasa kar s sabo, potem ko jo je ena zenska temeljito pregledala. jagan je sel kar z nami. moske so pregledovali moski, zenske pa zenske. s to razliko, da so moske pretipali, zensk pa niso. tako je itak povsod:). no sli smo skozi tista zelezna vrata detektorska in ze smo se vzpenjali po stopnicah. tam nekje so nas se enkrat pregledali potem pa smo le lahko sli. na vsake toliko casa, je pred nami stal en oltarcek z bogom, pred njim pa religiozne slike in roze. ko smo prisli na vrh stopnic, je tam nekje za enim "okenckom" sedel en bramin, ki nam je kokos razklal na pol in nam dal piti kokosov sok. to je kao za blagoslov. polovico kokosa nam je vrnil, v njem pa je bila rumena roza. potem smo nadaljevali pot po se enih stopnicah, dokler nismo prisli do nenaksne ploscadi, an koncu katere je bila kamnita streha, pod njo pa kip sai babe. to je bil enkrat resnicen clovek, ki ga zdaj castijo. pred kipom je bilo pod streho se veliko prostora in tam indijci pocivajo v senci. tudi mi smo se vsedli na tla in malo pocivali, pili vodo,...
pred vsakim kipom je jagan (njega smo opazovali, ker on to obvlada) dal roke skupaj in tako rekal bogu namaste. pred vsakim kipom je tudi kovinska skatla, kamor lahko vrzes denar in se rdec prah, s katerim si lahko naredis piko na celo.
ko smo si odpocili, smo se odpravili naprej po stopnicah navzgor, kjer smo se spet znasli na veliki ploscadi, sredi katere je stal najvecji in glavni oltar (ampak pokrit). do njega smo morali okoli in okoli ploscadi, kjer smolahko opazovali cudovit razgled na hyderabad. skoda, ker fotoaparati in telefoni v templjih niso dovoljeni. videl si lahko zelo dalec, saj nikjer ni bilo videti nobenega hriba, gore,... sama ravnina. koncno smo le prisli do glavnega oltarja. stalismo v vrsti, da smo ga sli lahko pogledat. ko smo prisli noter, smo se nekako gibali v krogu in ko smo prisli pred kip boga oz. boginje venkateshwara, smo spet dobili za pit nekaj od kokosa, ampak ne v kozarcu:). moral si dat desno roko v takle polozaj:dlan gleda navzgor, vse prste imas stegnjene, ampak se drzijo skupaj, potem pa pokrcis kazalec in ga s palcem objames. no v glavnem ti s posebno zlicko v dlan nalije tsto vodo, ki si jo potem vlijes v usta, ampak je zelo zanic. potem se v koloni pomikas proti izhodu. ko smo hodili proti izhodu, sem jaz, bosa stopila na cigumi. potem sem si nogodrajsala ob stopnice, da je sel dol. tla so bila kar vroca in stopala so me ze posteno pekla. res je bilo vroce in mi tri smo hitro stekle v eno senco in jagana prosile, naj nam gre iskat cevlje, ker njega stopala niso nic pekla. ko nam jih je prinesel, smo hoteli ze kar iti, ampak smo zagledali trgovino s kipci, slikami in raznimi drugimi stvarmi. anuska si je izbrala nekaj majhnih kipcev za pudza room (prostor, ki ga ima vsak hindujec v svoji hisi za molitev), jaz pa sem si ozbrala dve fotografiji templja, ker se ni smelo slikati in nisemimela svojih slik. potem smo pa le sli domov. ustavili smo se v subway-u (prodajalni sendvicev) in si kupili kosilo. jaz sem si izbrala tunin sendvic, ampak je kar dolgo trajalo, da je vsak dobil svoje. pojedli smo jih doma.
zvecer smo gledali slumdog milionaire, potem smo sli pa kar spat.

sestindvajseti dan

danes je bila prva zanimivejsa stvar ta, da sva sli z urso po anusko v solo. bil je petek in ursa je klicala v solo, ce lahko po anusko pridemo malo prej, ker si je to zazelela. nic niso rekli, razen tega da naj poklice po drugi uri ali nekaj takega...

akas, ursa, jaz in jagan smose vseeno odpravili pol ue prej. ko smo prispeli tja, ni bilo se nobenega otroka zunaj, razen tistih, ki so imeli telovadbo. prisli sva pred snuskino ucilnico in otroke gledali in poslusali skozi okno. ravno so peli eno pesmico, s katero se vsak dan poslovijo, ob koncu pesmi pa so se pozdravili uciteljico. ko so to opravili, so se postavili v vrsto za kokosov sok, potem pa sli ven iz ucilnice. anuska je seveda morala ven prej, ker nas je videla in takoj v narocje vzela akasa in se z njim vazila. kmalu se je okoli nas zbrala grupa otrok in vsi so hoteli drzati akasa. ursa jim ga je podajala in vsak ga je lahko drzal malo. anuska je sla takoj, ko se je znebila akasa, plezat na drevo.
pred solo so tu postavljene table z imeni mest, kjer zivijo. imajo kar nekaj svojih avtobusov in vsak otroke pelje na svoj konec. postevijo se pred tablo, kjer je napisano ime njihovega domacega kraja in uciteljice jih odpeljejo do pravega avtobusa. mislim da vsi hodijo z avtobusom (tudi anuskoa, razen ce si kdaj zazeli)...
potem smo se na poti domov ustavili se v trgovini q mart, kjer smo spet zelo veliko zapravili. med drugim smo kupilitudi kruh, ki pa se ga v indiji sicer zelo tezko dobi, ker ga indijci ne jejo. vso robo smo prinesli domov in se zaceli basat z vsemi na novo pridobljenimi dobrotami, med katerimi je bila tudi cokolada. cokolade so tukaj cudne. kar bele... mogoce zato, ker se ohlajajo in talijo... no vseeno sem prezivela, potem ko sem pojedla eno:).
zvecer smo bili brez srinija, ker je bil na sluzbeni poti za dva dni. po televiziji smo gledali film music and lyrics (ali pa ravno obratno), ampak samo zadnji del, ker smo pac zamudili prvega.potem smo pa gledali se en film na dvdju, ki je bil kar dober;).
potem smo sli pa kar pocasi spat.

petindvajseti dan

danes sva sli z urso prvic odkar je nazaj v indiji na playgroups: skupina tujk, ki zivijo v hyderabadu se vsak cetrtek dobi pri eni doma in njihovi otroci se skupaj igrajo.

zacne se vedno ob sedetih, ampak je nas akas takrat ravno spal. z urso sva pocakali,da se je zbudil, potem pa smo se vsi skupaj z avtorikso odpeljali do naslova, kjer naj bi se dobili, ki je bil objalvljena na facebooku. prisli smo pred nekaksen kompleks blokov in kr tezko je bilo najti stanovanje, kjer je bil kraj srecanja. z urso sva zaradi dobre polurne zamude prisli zadnji. rabila sem celo vecnost, da sem si sezula cevlje in kot zadnja vstopila v stanovanje. stanovanje je imelo dve nadstropji- zgoraj so imeli spalnice, televizijo in mini mini telovadnico. spodaj pa je bila jedilnica, kuhinja, se ena soba z igracami in televizijo in dnevna soba. sprva sem kar stala sredi dzumbusa in nisem vedela, kamnaj se dam. nekaterim sem se predstavila, nekaterim pa ne. bilo nas je 7 belk in zdelo se mi je, da stanovanje kar disi po belcih:). ena je bila iz nemcije, ena iz amerike, ena z irske, dve iz slovenije:), dve pa iz anglije. nobeden od otrok se ni hodil v solo in so se na tleh igrali z mnogimi igracami.

koncno sem se le usedla na kavc, dalec stran od vseh:). postopoma sem prilezla do stola in se pridruzila ostalim zenskam. vse, kar sem povedala, je bil en bogi stavek, pa se tega sem komaj izustila. odgovorila sem na vprasanje,kaksna se mi zdi indija... pogovarjali so se o vsem mogocem, kar me sploh ni zanimalo, ampak sem se delala, da me, jedla nisem nic, pila tudi ne. bilo mi je malo bedno, ker pac ne maram spoznavat novih ljudi. zapeckarica pac..

kar hitro smo se poslovili. mislim da smo bili tam slabo urico, ampak ker so se ze vsi odpravljeli, smo tudi mi sli. domov smo se peljali z irko olivijo, katere priimka ne vem in me tudi ne zanima:). stisnili smo se v njen avto. sofer nas je pripeljal do doma.

aja. pozabila semse povedati,da se bo ta playgroup naslednji cetrtek zbral pri nas doma, cesar se ne veselim zelo...

potem pa se je dan odvijal kot obicajno. nic posebnega.

siriindvajseti dan

tudi danes smo imeli plan. "zjutraj" ob desetih sem se zbudila, se sla umit in oblect, ampak nisem bila hitra in sem bila zrihtana sele okoli enajstih mislim da:). z urso naj bi sli menni kupit churidar, ki ga bi lahko nosila za doma oziroma pac za vsak dan. trgovine se tukaj odprejo ob enajstih, tako da sva se z urso hoteli odpraviti okrog pol enajstih, ampak polurna zamuda ni nic takega:). akasa sva pustili pri venkatesvari in se sami zapodili v soping. najprej sva sli v nek nov shoping center in sicer v trgovino shopers stop. tu imajo vse: parfume, cevlja, nakit, obleke, dojenckaste stvari. ker sem parkrat omenila, da si zelim ene lepe japanke oz sandale, ki bi se dali enostavno obut (trenutno si moram na mojih sandalih zapet 6 pasckov:)), sva najprej sli na oddelelk s cevlji. nobeni mi niso bili vsec- nic nenavadnega in skoraj vsi so imeli peto. s cevljev sva se premaknili k nakitu in mislila sem ze, da bom kupila kaksno darilo, ampak mi nic ni bilo nevemkako vsec in tudi nic indijsko ni bilo. ce bom ze kupovala darila, bom taka, da se bo videlo da so iz indije, a ne?...
koncno sva se premaknili v prvo nadstropje, kjer so imeli churidarje. stregli so nama trije prodajalci, kar me je delalo zelo zivcno. vsi trije naenkrat ti kazejo obleke, pa se vejo ne, kaj ti je vsec. potem kopa zavrnes njihovo obleko, pa prav uzaljeno grejo po novo (ki jo tudi zavrnes). v garderobo sem sla poemrit okoli 5 churidarjev. saj so mi bili se kar vsec, samo nad nobenim nisem bila fuul navdusena. ocitno prevec pricakujem:). edino eden je izstopal. bil je oranzen s tri cetrt rokavi, ampak je pri riti zelo cudno prisel (tiste hlace, ki so misljenje za spodaj, bi se mi videle, kar se pa ne sme videt). vsa razocarana sem jih dala nazaj in sla v lov za novimi. tiste sva z urso izbrali sami, ampak mi noben od tistih ni bil vsec. glede oblek sem zelo izbircna, kar se pa pri mojem oblacenju ravno ne opazi:).
po napornem sopingu je bila ursa ze malo znervirana (and so was i) in imela sem kar malo slabo vest. ampak ne morem pomagat ce sem tako izbircna. ce pa kupim nekaj kar mi ne bo vsec, pa potem ne bom nosila...
naslednja postaja je bil se en soping center,kjer je ursa kupila par stvari za akasa in en komplet za anusko, jaz pa zase nisem nasla nic. tu so mi bile cunje se veliko manj vsec kot v shoppers stopu.
prisel je cas za kosilo in poklicali sva jagana, naj naju pelje v en drug center, kjer imajo same restavracije. odlocilisva se za mehisko in meni osebno je bila hrana ful zanic. narocili sva, naj zme naredijo povsem nepekoce in prijazno so odvrnili, da lahko. ko sem ugriznila v tisto tortiljo nabasano z vsem moznim, so mi barboncice skakale dol in gor. peklo je kot sto mater:). pojedla sm za dva grizljaja, ostaloo pa pustila. tudi ursi ni bilo prevec vsec. sli sva se na sladoled, ki pa mi je bil vsec:). ker je bil akas ze tako dolgo sam doma, sva se odlocili, da z nakupovanjem nadaljujeva v nedeljo, ko bo doma srini, da bo pazil otroke, mi2 pa bova lahko nemoteno nakupovali.
ko sva prisli domov, je bil ze cas, da gremo po annusko v solo. ursa akasa ni hotela vzeti zraven, zato sem ostala sama z njim doma. imela sva se prav fino, dokler ni postajal zaspan. takrat je bil tako siten... cim sem ga vzela k sebi, se je zacel zvijat in tulit. dala sem mu za pit flasko z vodo in za pet sekund je dal mir. potem semmu v usta porinila dudo in mu v roke dala igracko, da se je zamotil. igrace je po kratkem casu zacel metati na tla, ker je hotel iti na tla. imela sem ga ze malo dost in sem ga v lezecem polozaju prenasala okoli. malo se je umiril, potem sva se usedla na kavc in gledala televizijo. to mu spet ni bilo vsec in je zacel jokat. ker pesmice niso pomagale, sem se zacela pogovarjat z njim. komentirala sem nadaljevanjko, ki se je vrtela na tvju in karna lepem je utihnil. malo sem ze gorovila in ga trepljala po trebuhu in se malo guncala, potem ja pa kar zaspal. madona, sem bila ponosna nase (nikoli ga namrec se nisem dala spat). nesla sem ga v posteljico, pa sem naletela na problem. v posteljici je bilo polno stvari in z eno roko sem drzala njega, z drugo pa sem iz postelje metala stvari. vsakic, ko sem nekaj vrgla ven, se je zbudil, ampak sem ga vsakic nazaj uspavala. ko mi je koncno uspelo izpraznit posteljico in ga poloziti noter, sem bila zelooo ponosna nase:). prizgala sem se klimo in jo dala na 26.- nisem vedela, na koliko jo prizge ursa za akasa. sem misila da bi bilo 23 malopremalo in sem pac dala na 26:). potem sem prisla nazj v dnevno sobo in malo visela na racunalniku. cez 5 minut sta ze prisli anuska in ursa, ki sta se spotoma ustavili v trgovini.
akas se je zbudil ze cez pol ure, tako da nisem ravno odlicno opravila;)
dan je normalno potekal naprej (najbrz), kerse nic vec takega ne spomnim. aja. akasu smmo v mothercare prejsnji dan kupili skokico (uno, k se prpne na vrata, pol pa je otrok notr v tistem in skace...) in je ze malo skakal v njej. ampak imamo problem, ker nimamo pravega mesta za pripet: to se namrec zatakne za zgornji rob vrat, ampak tukaj tega ne moremo, ker so vrata zelo cudna in nimkas kam pripet...
pripeli smo to skokico na balkonska vrata oz podboj ampak ni dobro, ker.... pa sej ni vazno:)
aaam. ugotovila sem se, da mi je bolj vsec spati s klimo na 22 stopinj in biti pokrita z debelo deko, ko pa spati s klimo na 25 in ne biti pokrita at all...
that;s it

triindvajseti dan

danes smo bili pa malo bolj zasedeni:)
zjutraj ob 9ih me je ursa zbudila, ces da morava it cez eno uro ze na snemanje. hitro sem se zbudila, saj sem se nameravala se "stusirat" in umit glavo. to sem opravila kolikor hitro sem mogla (ceprav nisem opravila hitro), se oblekla v bele dolge hlace in rjavo majico brez rokavov. pokazat sem se prisla ursi, ce sem prevec pomanjkljivo oblecena, ampak je rekla da sem v redu. res me je skrbelo, ker se nisem javnosti hotela pokazat kot ena sejvestekaj. iz bloka sva se odsli postavit na rob cestein cakat rikso. dokaj kmalu nama je ena ustavila in prevoz do policijske postaje je stal 70 rupij. to ni tako malo, ampak ker sva belki se naju je dalo nategnit:). ursa se ni nic kregala glede cene, ker sva se zadnjic peljali pol krajso pot za isti denar.
z rikso sva se peljali in peljali... opazovali sva okolico in zazdelo se mi je, da je indija v vecini res taka kot si jo ljudje predstavljajo. ce imas denar (ni ti ga treba imeti prav veliko) lahko v indiji prav lepo zivis, ce ga pa nimas je pa bolj kriza;)
ko sva izstopili, sva se postavili v sencko. danes so mi sli indijci res zelooo na zivce. mislila sem si, da me danes tako gledajo in zradi tega, ker sem belka in zradi tega, ker sem tako zelo "pomanjkljivo" oblecena. ob tej misli me je postalo zelo sram in sem si zazelelada ne bi oblekla take majice, ampak kaj js morem ce ja pa v indiji vroce! najraje bi si za vrat obesila napis v telugu NEHEJTE ME BULT ZOPRNEZI!!!. tudi ursi bi naredila tak napis, ce bi si ga zazelela;).
ursa je poklicala bindu in ji sporocila, da cakav, da bi poslala svojega soferja po naju. kar nekaj casa sva cakali in bili tarca prenekaterih pogledov, ko je do naju prisel sofer, pozdravil z namaste in naju odpeljal do avta (ker ga ni mogel pripeljati do naju, ker sva bili na drugi strani ceste). ko smo preckali prehod za pesce, sva se z urso mocno drzali ena druge, ker avtomobili sploh niso ustavljali. mmoje mnenje o tem je, dace imas sreco, prides ziv cez. z urso sva imeli sreco;). ko sva se vsedli v avto in se odpeljali, sva skozi okno opazovali okolico. peljali smo se po zaprasenem makedamu in gledali sva delavce, kako delajo. peljali sva se tudi mimo majhnega sluma. bil je grozen!!! ljudje so komaj hodili med vrecami smeti. celo na strehi so lezale. bolj je bilo podobno smetiscu kot cemurkoli drugem. po dolgem casu smo po zelo slabi cesti in se slabsi okolici;) prisli na kraj snemanja, ki je bila prijetna in lustkana hisa. sofer naju je peljal do bindu in vsedli smo se na kavc. hiso so ljudje, ki dejansko zivijo v njej oddali za snemanje, sami pa zivijo v manjhni sobici v casu snemanja.
spet smo preko male televizije gledali kaj se snema, ampak mi tokrat ni bilo tako zanimivo, ker sem ze vse vedela:). z bindu smo se malo pogovarjale ( v bistvu se je bolj ursa, jaz sem vecinoma poslusala).
med drugim je pogovor nanesel na otroke, ocala(morala sem si jih sneti, da me je videla brez njih) in nazadnje se na hrano. soferju je narocila stiri SUBWAY sendvice s tuno in hitro jih je sel iskat.
medtem, ko smo cakali na hrano, mi je bindu reka, naj ji pokazem moje dlani. malo sem bila zmedena, ampak v naslednjem trenutku mi je postalo jasno, da mi hoce brati iz dlani. povedala mi je, da sploh nisem sramezljiva (za kakrsno se izdajam), ampak ce ze, se samo delam sramezljivo...ce ima to kaksen smisel... no naprej je rekla, da bom postala slavna. zacela sem se hihitati, ona pa je na pol uzaljeno, na pol v sali dejala, da ne more nekomu brati iz dlani, ce ji ta neverjame. ursa je hitro pristavila, da mi je nerodno in seveda sem to potrdila, ceprav ji res nisem nic verjela:).
pri branju dlani nas je zmotil sofer, ki nam je prinesel hrano. jaz pa ne bi bila jaz, ce si ne bi mojih opranih belih hlac, na katerih so se se poznali madezi prejsnjih nerodnosti, umazala s paradiznikovo omako, pomesano z nevem cim... raje sem hitro zapakirala sendvic nazaj, saj sva z urso tako in tako hoteli ze oditi, ker sva bili ze malo pozni (venkatesvari sva pustili akasa, on pa je morala biti ob dveh kao nujno doma, ker bi ji pripeljali vodo- nima tekoce vode iz pipe, ampak ji enkrat na teden pripeljejo vodo za cel teden).
sofer naju je peljal domov, med potjo pa sem dokoncala svoj tunin sendvic.
komaj pa sva prisli, seje ursa spomnila, da sva anuski obljubili, da jo danes prideva iskat v solo. malo sem bila se na racunalniku in se preko gmaila pogovarjala z mami, potem sem se sla pa preoblect, vzela sem akasa in z urso sva odsli dol, kjer je ze cakal sofer jagan. kje je njena sola nismo ravno vedeli, zato je ursa ze prej poklicala in vprasala z ainformacije, kako se pride do tja. imeli smo manjse probleme, ker jagan ni vedel, kje je neka cesta, a solo smo vseeno hitro nasli. v dvajsetih minutah smo ze bili pred solo in gledali, kje bi lahko bila anuska. pozabilaje, da sva jo danes z urso prisli iskat in je bila zato ze na solskem svtobusu. hitro je zlezla ven in nama razkazala novo solo. ta sola sploh ni bila sola, ampak nadomestna sola za eno leto, ker ta prave sole se niso zgradili.
ucilnice so me mocno spominjale na hlev:). saj ne, da niso bile ciste, samo pac...saj veste kaksen je hlev. zunaj so imeli dve zanimivi gugalnici, drugace pa polno zivali in ogromno prostora za igro. kot bi bili na eni kmetiji (ampak dejansko res). bistvo waldorfa je, da si v stiku z naravo... ursa je rekla, da pa bo sola, ki se gradi nekaj posebno posebnega in modernega. nacrtovala naj bi jo dva nemska arhitekta in baje, da nobena stena ne bo ravna (je rekla ursa). ko smo si vse pogledali, smo se z avtom odpeljali proti domu. na poti smo srecali avtobuse anuskine sole (sloka school). se dobro, da anuska ni sla z avtobusom, kerse je en pokvaril in so se vsi ustavili. bogve kdaj bi prisli domov...
doma smo pa malo lenarili (saj lahko po tako napornem dnevvu, a ne?). nekaj sem sla strest cez balkon (ne povem kaj:)), ko zaslisim akasev glas za sabo. ozrem se in ga zagledam na balkonu, obdanega s peskom in macjimi dreki iz macjega stranisca. zavpila sem: aaa akas!. ursa se je prikazala kot strela z jasnega in ga nesla umit roke in usta. najbrz je dal kakderk tudi v usta...
ko je ursa vse posprabila in zapakirala v vrecko, ki jo je pustila na balkonu, jo je akas spet hotel odpreti. mogoce mu je pa macji drek vsec?...
poleg tega, da je akas razbil svojo skledico s hrano, jaz pa kozarec se danes ni nic kaj takega zgodilo. ura je ze polnoc, jaz pa se zmeraj visim na racunalniku...
lahko noc

dvaindvajseti dan

zbudila sem se izredno slabe volje. nikamor se mi ni hotelo iti, najraje bi cel dan prezivela zaprta v sobi in premisljevala o nicemer. prav depresivna sem bila. razloga ne vem, ampak saj to se mi veckrat zgodi.
ker smo k nam ze poklicali soferja, smo to izkoristili in nekam sli. sla sem zelo nerada, ker sem bila pac take cudne volje. sli smo malo v soping. iskali smo veet trakove za depilacijo a jih v tej indiji cudni sploh nimajo (zenske se vecinoma ne depilirajo, ker takointako nikoli ne kazejo nog). ko smo prisli v to kao najbolj zalozeno drogerijo, so imeli najvec licil. niso imeli normalnih vatiranih palck, samo take v nekaksnih kartonastih skatlicah...
kupili smo kr neki in sli naprej. ko smo se vsedli v avto je akas postal zelo zoprn in se je drl, kot bi ga iz koze dajal. bil je zaspan, s sabo pa (spet) nismo imeli nobene dude. ustavili smo se se v enem nakupovalnem centru, kjer smo sli v trgovino mothercare. tam je ursa kupila dude, ampak ker niso bile enako oblikovane kot tiste, katerih je nas ljubi akas navajen niso prav dosti pomagale. ker je bilo v avtu nevzdrzno, smo jaganu narocili, naj nas pelje kar domov. nasi plani sicer niso bili taki. hoteli smo it se na banko dvignit denar in nato se v eno ful dobro trgovino s spominki, kjer bi si jaz lahko kupila tiste zagleznice za na noge, ki imajo kraguljcke, da zvenketajo ko hodis:). kupila bi tudi nekaj daril, ampak se nas plan zaradi zaspanega akasa ni izsel. sama sem bila kar vesela, ker nisem bila ravno pri volji za nakupovanje... anyway sli bomo takrat, ko se bo meni zahotelo in ko mi bo nakupovanje v veselje:). in to bo zelo kmalu;).
ko smo prisli domov je akas se spal (nekako mu je uspelo zaspati v avtu), preostalega dela dneva se pa bolj malo spomnim. mislim da smo za vecerjo narocili pico:)...
aja. pozabila sem se povedati, da je bil danes prvi dan anuskine sole. zjutraj je bilo malo mucno vstati. ob 7:30 ali pa 8:30 smo morale biti anuska, jaz in ursa na cesti, kjer bi anusko pobral solski avtobus. ob 7:30 je bila misel na to, kako sem oblecena, zadnja misel s katero bi se mi ljubilo ukvarjati in zato sem sla na cesto kar v pizami. saj indijci tako ali tako nimajo pizam in nevejo kako zgledajo. ursa je se rekla, da najbrz mislijo, da se kam odpravljam, ker sem tako lepo nastimana (haha):)...
to bi bilovse. vem, da ni veliko, ampak saj veste... kdor drugemu jamo koplje sam vanjo pade:) (ce kdo ne razume: tem sem hotela biti smesna, ker je to cisto izven konteksta as)

enaindvajseti dan

zgodilo se ni nic posebnega. v bistvu ne nic posebnega. sploh nic. srini je imel rojstni dan, ampak je dan potekal kot da ga ne bi imel.
tata in bama sta nas zvecer zapustila in spet nas je bilo pet.
tudi ce bi hotela kaj nakladat, se nic vec ne spomnim, ker malo zaostajam s pisanjem in nimam pojma kaj se je tisti dan (enaindvajseti namrec) dogajalo. vem samo da nic:)

dvajseti dan

danes je bil dan precej zanimiv. da boste bolje razumeli prvi del danasnjega dneva, naj vam najprej pojasnim malce zgodovine. srini in njegov sef sta zelo dobra prijatelja. sefova zena je reziserka in snema filme, serije, vcasih je snemala celo dokumentarce. no odkar ve, da sem jaz v indiji, mi ponuja sodelovanje pri snemanju. ker sem jaz zelo zapeckarske sorte in nerada spoznavam nove ljudi, sem totalno nekomunikativna, sramezljiva in tako naprej, sem kar odlasala s klicom (morala naj bi jo poklicati in bi se zmenili kako in kaj). ampak enkrat sem pac morala poklicati. ce bi ubogala srce, ne bi poklicala, ampak ker sem ubogala razum, sem se odlocila, da bom pac poklicala tja, ker se bojim, da bi veliko zamudila, ce ne bi...:)
no v glavnem je na koncu poklicala ursa in mi to zensko, ki ji je ime Bindu Utla, dala na telefon. v bistvu se sploh nisva pogovarjali. vprasala me je, kako mi je ime, ce me to zanima in ce lahko se isti dan pridem. na vprasanja sem odgovorila nina, ja, ja.
in z urso sva se po kosilu vsedli v avtorikso, ki naju je pripeljala do shilparama, tam pa naj bi pocakali to zensko, da naju bi prisla iskat.
kar nekaj casa sva stali pred vhodom v shilparam, nakar k nama pride neka zenska z majhno puncko v roki. nakazala nama je, naj primeva puncko, ona pa bo s telefonom slikala. zanimivo, a ne? no v glavnem jo je enkrat slikala z mano, enkrat pa z urso. skoda, da nimam slik:).
po dolgem casu sva le zagledali velik avto in iz njega je stopila Bindu. res naju ni bilo tezko najti, glede na to, da sva bili edini belki in so naju itak vsi cudno gledali. sofer nas je vse skupaj odpeljal na prizorisce snemanja. med voznjo smo se pa malo pogovarjalli. rekla je, da bi se rada naucila nasega jezika in vprasala kako se rece kako ti je ime. saj ji je se kar slo (not:)). aja, da ne pozabim povedat: rekla je tudi, da so ji vsec moje oci:):):).
prizorisce snemanja je bila neka stara hisa oziroma skladisce mislim da... no tam notri so prostor preuredili v policijsko postajo. prisle smo v to policijsko postajo in z urso sva se vsedli zraven reziserke, kjer smo imelli nastimano televizijo, na kateri smo videli kaj se snema. preden smo se kaj zaceli pogovarjati, nam je bindu predstavila glavne igralce in co-directorja.
potem so snemali naprej. eden od glavnih igralcev je bil izjemno visok. sploh za indijce. zato je moral drugi igralec stopiti na prucko, da je bil samo malo manjsi od njega. se nekaj zanimivih stvari: igralci se licijo sami, za punce je malo drugace, samo jih nismo videli, ker danes niso snemale. tudi obleke imajo vsi svoje, samo priblizno jim povejo kako naj bojo obleceni.
dialoge je bindu pisala sproti in jih podajala igralcem. nimajo se casa uciti dialogov, samo pogledajo jih in igrajo. tudi ce ne znajo na pamet, lahko malo momljajo, ker se glas tako ali tako snema pozneje. vecini igralcev glas posodijo drugi, glavni igralci pa govorijo sami zase. zvoka se ne snema v zivo zato, ker mora biti zvok cist, v resnici je pa veliko hrupa okoli.
bindu in ursa sta se pogovarjalimalo o filu, malo o zivljenju nasploh, jaz pa sem bila kar tiho in sem govorila samo ce me je kdo kaj vprasal.
z urso sva pocasi odsli, bindu pa je soferju narocila, naj naju kar do doma odpelje.
ko sva prisli domov, sva se sli pocasi ze umit, saj nas je zvecer cakal sprejem. umila sem si tudi lase, se oblekla v moj nov churidar, nad katerim sem vedno manj navdusena:) in kmalu smo se vsi lepi odpravili na pot.
ni nas peljal jagan, ampak en drug mislim da tudi iz srinijeve slluzbe z vecjim avtom, saj smo sli jaz, anuska, akas, ursa, bama in tata. z anusko sva sedeli zadaj, bama in ursa z akasem na sredi. sofer in tata pa cisto spredaj.
ne vem zakaj, ampak v glavi sem imela, da ima ta avto zatemnjene sipe in sem mocno buljila v druge indijce in nihce me ni opazil, tako da "sem se prepricala, da so res zatemnjene". do kraja sprejema smo potrebovali urico in pol. akas je medtem spal, jaz pa sem intenzivno gledala skozi okno v druge indijce in si mislila, da me nihce ne opazi...
ko smo koncno prisli tja, sem spet postajala zivcna. mislim da zato, ker se bojim da ne bi prevec zijali vame... no bili smo eni prvih gostov in sprejela nas je mislim da nevestina sestra. ta druzina je morala biti hudo bogata, saj so pripravili res razkosen sprejem. ko smo prisli, zenina in neveste se ni bilo. malo smo hodii z akasem naokrog. spoznala sem tudi ene sorodnike, ki so bili prov fajn. zenske so zelo disale, samo ne po parfumu, ampak po jasmin flowers v laseh.
ko smo se vsedli, so nam postrescki prinasali sladice, prigirzke, kokosov sok in vodo. potem sta kamlu prisla zenin in nevesta. anusko je zelo pretreslo, da nevesta ni najlepsa zensk na svetu, saj je bila kar precej debela. take so bile tudi njene sestre in mama. mladoporocenca nista izgledala prav zadovoljna. poroka je bila namrec dogovorjena (pri dogovorjenih porokah se starsi mocno potrudijo za svoje otroke in jim izbirajo najbojse soproge, ampak se morata tudi oba otroka strinjati s poroko) in se se nista dobro poznala, poleg tega pa ze tri dni nista spala, saj se je vse vrtelo okrog njune poroke.
sedeli smo v nekaksni odprti dvorani, kjer sta na koncu dvorane stala dva stola, za njima pa s cvetovi okrasena stena. zenin in nevesta sta se vsedla na tiste stole in cakala, da jih slikajo. slikala sta se z vsakim, ki je to hotel.
nam je postalo za malo dolgcas, zato smo sli kar jest. malo me je skrbelo, ker je vsa hrana tako pekla. na zacetku je vsak dobil kroznik in prticek, vzeta iz vrecke iz blaga in zlico, ce jo je slucajno kdo rabil (jaz sem jo). potem pa sihodil okoli in za vsako jedjo je nekdo stal in ti nalozil, ce si hotel. ko si si vse nabral, si sel nekam h kraj in tam v stoje pojedel. meni je bilo tako vroce, da mi je kar dol teklo, potem pa se pekoca hrana... postavila sem se k najbliznjemu ventilatorju, ampak tam me je skoraj odpihnilo, tako, da sem se kar odstaranila:)
na koncu sem se se postavila v vrsto za sadje in pojedla par majhnih kosckov lubenice, melone, jabolka in se necesa. po sadju pa se sladoled. vse sem seveda jedla v majhnih kolicinah. ob vstopu v to odprto dvorano je stala cokoladna fontana in zraven nekaksno pecivo. ko sem si zazelela se koscek tega, pa jih je ze zmanjkalo. skoda... ko sta bama in tata pojedla, pa smo se odpravili domov. domov smo prisli dokaj pozno in vsi smo pocepali spat:)

devetnajsti dan

prvic sem spala v sobi, kjer spi akas. sele zdaj razumem, zakaj je ursa tako zaspana skos:). ene trikrat se je akas zbudil (kar je normalno) in sem se tudi jaz. ursa se mi je hudo zasmilila, saj ne samo, da se je zbudila, ampak je morala akasa se nahraniti in ga uspavati. revcka...
zjutraj sem se sla stusirat in si umit lase. po kosilu sva sli z urso v soping, anuska in akas pa sta ostala pri bami in tati. poleg stvrai, ki sta jih bama in tata narocila, sva sli kupit se plavalna ocla in kapo za anusko. najpomembnejsi (zame:)) pa je bil churidar. to je indijsko oblacilo, ki je sestavljeno iz tankih hlac, tunike in ogrinjala oziroma sala. sprva sem bila v dvomih, da mi bo kaksen sploh vsec, ampak mi je ursa zagotovila, da mi bo sigurno kaksen vsec. ker sem rekla, da bi rada kaksnega bolj lepega, fancy. kupiti sem si ga nameravala za jutrisnji sprejem- vecerja po poroki, za tiste, ki niso bili na poroki ali nekaj takega. sli bomo pa z bamo in tato, ker sta bila onadva povabljena, mi smo se pa samo ustulili zraven. urso sem vprasala, kako to, da se kar vsak lahko vstuli zraven, pa mi je odgovorila, da lahko pride druzina povabljenega. v indiji je druzina zelo sirok pojem:). jaz veljam za ursino hcerko, ker sem sestrina hci (ce bi bila bratova hci, se ne bi smela predstavljati kot njena hci).
ze v prvi trgovini s party oblekami, sem se zaljubila v en churidar, ki niti ni zelo indijski. bolj kot kaksen kitajski deluje.
ko sva prisli v to prvo trgovino, je k nama pristopila bosa prodajalka in naju vprasala kaj isceva. urs je povedala, da bi radi churidar z ozkimi hlacami. prodajalka naju je usmerila k drugemu prodajalcu, ki je stal za nekaksnim majhnim steklenim pultom. za njim je bilo na policah zlozeno miljon tauznt churidarjev. midve z urso sva se vsedli na stola na drugi strani pulta in ga cakali, ker je nekam sel. prinesel je najnovejse modele churidarjev in jih razgrinjal na pult. prvi, ki ga je pokazal, mi ni bil vsec. drugi, ki ga je pokazal pa je bil tisti v katerega sem se zaljubila na prvi pogled in ga imam zdajle na omari:). se bom slikala, da boste videli kaksen je:). no, ta churidar mi je bilvsec in ga je zato dal na stran. pokazal mi jih je se veliko in vse, ki so mi bili vsec je dajal na stran. ko jih je bilo na strani ze kar nekaj, jih je vzel v narocje in naju z urso odpeljal do kabin. ursa se je vsedla na stol, jaz sem sla s prvim churidarjem v kabino, ga pomerila in se pokazala. prodajalec je vzemal pomerjene in mi podajal nepomerjene curidarje. na koncu pa ze veste katerega sem si izbrala. stal pa je 2000 rupij...
odpravili sva se kupit se druge stvari, ki sta nama jih narocila bama in tata. zasli sva se v eno trgovino, kjer pa so prodajalichuridarje za vsak dan. zacudila sem se, da so bili nekateri churidarji za vsak dan celo drazji kot pa party churidarji. v tisti trgovini si je ursa kupila enega zelenega (skoraj vsi so bili 50% znizani, ali pa si za ceno enega dobil dva topa), jaz pa sem tam kupila darilo za enega izmed mojih domacih;).
kar hitro sva prisli domov. anuska je imela spet plavanje. tokrat sta sla z njo bama in tata. midve z urso sva se malo pregresili in pojedli celo banjico sladoleda z okusom tiramisuja:).
pozneje se ni zgodilo nic posebnega, lahko pa vam povem se en cuden indijski obicaj.
ravno sem dobila menstruacijo (mi je zelo zal, ce kaksen fant to tezko bere, ampak je ta podatek kljucen:)) in sem to ursi povedala, ker potemtakem ne morem na bazen plavat. ko sem ji to pac omenila, je rekla, naj nikar tega ne povem pred bamo in tato. vprasala sem zakaj. mislila sem, da se to pac tu ne govori in da je to tabu, ampak mi je ursa natancno razlozila, zakaj ne smem nic reci o tem. ce bi tata in bama izvedela, bi morala biti tri dni sama zaprta v sobi, jedla bi v tisti sobi, nihce se me ne bi smel dotikati in sele po treh dneh bi se sla lahko umit, dala vse svoje obleke oprat in se sele takrat prikazala v javnosti. zanimivo a ne? ampak to se se zelo redko dela. tudi tisti zelo verni indijci tega ne delajo vec...
no to je vse kar imam danes za povedat.

osemnajsti dan

danes sta na stiridnevni obisk prisla srinijeva starsa. anuskina in akaseva babica in dedek (bama in tata). ze zgodaj zjutraj sta bila pri nas, zato sva z anusko vstali ze malo prej. v dnevno sobo sem prisla kar v pizami in se malo pogovarjala z njima. bama ne zna pravdobro anglesko, tata pa. bama je pohvalila moje lase, pogovor pa je naletel tudi na mojega moza. bama je rekla, da ce hocem mi lahko najde moza iz hyderabada. baje da so ti najboljsi:). z urso sva prijazno odklonili ponudbo, potem pa sem se sla jaz pocasi zrihtat. ko sem prisla nazaj, smo se se malo pogovarjali, potem pa smo jaz anuska in ursa odsle na nek druzabni dogodek. v bistvu je slo za anuskino solo. sprva smo mislili da bo to nekja ful posebnega, zabavnega itd. potem je ursa klicala nekam in je izvedela, da je to parent-teacher meeting, potem pa je se nekam klicala in izvedela da je to teacher-child meeting. vseeno sem sla tudi jaz zraven. dobili smo se v vrtcu sloka, ker osnovna sola sloka se ni cisto pripravljena- je nova. pripeljali smo se s taksijem. voznja je bila zanimiva, saj smo se peljali cez bogato obmocje hyderabada. hise posameznikov tu izgledajo kot kaksni fancy hoteli. no ko smo koncno prisli na to mesto srecanja, smo se najprej pogovarjali z uciteljico, potem pa sva z urso dolgo cakale anusko, da se je sama oz. s se parimi otroci pogovarjala z njo.
ko smo se pripeljali nazaj domov, sta nas v stanovanju pricakala se dva nova gosta. nekaksna sorodnika od bame ali pa tate. ne vem od katerega.
ze v avtu mi je ursa povedala par besed o njiju (poleg tega da sta najgrsa kretena na svetu:)): da vsakic,ko bama in tata prideta na obisk, sta naslednjo sekundo onadva ze pri nas, pa da nekje globoko v sebi racunata na to, da bo srini skrbel za njiju, ko bosta ostarela...
no v glavnem sta mi sla na zivce se preden sem ju videla. ko smo prisli domov, smo se jaz, anuska, akas in ursa pred njimi zaprli v spalnico... jaz sem kar zaspala. ta indijska vrocina me kar posteno zdeeluje (ce sem kje zunaj). po spancu sem malo pazila akasa, potem pa sva sli z uro jest kosilo. po kosilu so sli vsi spat (indijski obicaj), jaz sem bila pa ze naspana od prej in sem sla z akasem k venkatesvari. malo sva se pogovarjali in zlagali cunje, akas je pa odlezel v dnevno sobo, kjer so ze sedeli prebujeni gostje. potem ne vem tocno kaj se je dogajalo...
koncno sta se harmless avtenticni ribi (ursa je gosta tako poimenovala, ker prakticnno nic ne delata) poslovili. bama je iz svoje sobe prinesla rdec prah in vsem zenskam na celo pritisnila rdeco piko (ko gostje odidejo, se to naredi). s piko sem bila takoj vsem bolj vsec:). poslovili smo se in ursa jih je neiskreno povabila, naj se kdaj prideta. zmenili smo se tudi, da gremo enkrat mi k njim na kosilo.
po njihovem odhodu se ni zgodilo nic posebnega. tata je nekam odsel in ga zelo dolgo ni bilo nazaj. vsaka prava indijka svojega moza pocaka in on mora prvi zaceti jesti, potem sele lahko ona. jaz sem pojedla malo sadja in sla kar spat.

sedemnajsti dan

danes sva pa z anusko malce prej vstali (mislim da okrog pol osmih), ker smo se ze ob osmih nameravali usmeriti proti zivalskem vrtu. s tezavo sem se odvlekla do kopalnice, se umila, oblekla in se pripravila (v bistvu se je ursa za vse pripravila:)). imeli smo malo problemov, ker voznika ob osmih se ni bilo pri nas, ampak je prisel sele okrog devetih. ker pa je v indiji delovni cas od devetih do petih, smo padli v veliko guzvo. ursa je bila malce slabe volje, ker ni slo vse po planu, ampak sem jo pomirila, da je u redu:). do zooja smo rabili uro in pol, ce bi sli ob osmih pa bi bili tam v 40 minutah. ampak jaz se zelo rada vozim in mi je bilo to v bistvu se bolj vsec, saj skozi sipe avtomobila lahko opazujem tisto najbolj ta pravo indijo- povprecne indijce, ki delajo (za njih) vsakdanje, obicajne stvari, razne majhne trgovinice v katerih prodajajo kr neki,...

no v glavnem so med voznjo vsi zaspali razen jagana (soferja) in mene. nisem hotela zaspatil, ker itak tukaj v indiji prevec spim pa se bojim se, da ne bi kaj zamudila:). no in tako sem celo pot buljila v ljudi (itak mamo zatemnjene sipe hehe) in videla naslednje: v gneci avtomobili, rikse,... ne stojijo v dveh ali treh kolonah, ampak kar tako alo nametano. motorji se rinejo vmes, med avtomobili pa se najde tudi kaksne starka, ki trka po oknih in prosi denarja. videla sem tudi nekega clove`ka, ki je prodajal krpe za brisanje oken,... zelo smesno se mi zdi tudi to, da se zenske v sarijih (oblacilo) in v muslimanskih opravah v petkah vozijo motor. to tukaj ni nic nenavadnega, ampak meni se vseeno zdi to smesno:). nekatere(veliko) druzin, ki imajo avta, imajo namesto avta motor in cela druzina se spravi na en motor. tudi po trije odrasli moski se vozijo na enem mini motorju. najveckrat pa so na motorjih moski, za njimi pa zenska v sariju, ki sedi postrani. danes sem dejansko videla, kako se krave in nekaj kravam podobnega sprehajajo kar po sredi ceste. to je sicer splosno zanano, ampak ko to dejansko vidis, je cisto nekaj drugega.


po dobri uri smo bili ze pred zivalskim vrtom. kupili smo vstopnice in sli noter. ze takoj na zacetku so nam ponujali vstopnice za vlakec, ki pelje po zooju. zraven "ponujevalcev vstopnic za vlak" so stala majhna safari vozilom podobna vozila:). clovek je mislil, da je to ta vlakec, ampak se je zmotil:). ker so nam bila ta vozila bolj vsec (malo vec placas, pa imas celega zase, ustavi se ob dolocenih zivalih in gres ven pogledat pa tudi ce zelis kaksno zival posebej videti se ustavi, traja 45 minut), smo kupili vstopnice za 7 ljudi in ga imeli zase in se odpravili na pot. mislim da nas je vse najbolj impresioniral hippo, ker si nobena od nas ni prestavljala, da so nilski konji tako zelo ogromni. zanimiva sta bila tudi cisto bel pav in krokodil.

kar dolgo smo bili v parku. ko smo hodili proti izhodu, je ursa svoje karte za vlakec prijazno ponudila neki triclanski druzinici. ko smo prisli ven, je k nam prisel majhen fantek in prosil za denar. ursa mu je dala 20 rupij. opazovale smo ga. z denarjem v roki je veselo tekel proti mnozici otrok in par odraslih. takoj, ko so videliu, da je dobil de1nar, so poslali (oziroma se je sam poslal) drugega majhnega fantka, ki je tudi prisel k nam. ampak sevda mu nismmo nic dali. ko je jagan k nam pripeljal avto, se je okrog nas nabrala mnozica prosacev. gledala sem kar v tla. en otrok se me je kar prijel za hlace in me treplal po hrbtu. na sreco me je jagan resil in jih odgnal stran, da sem se lahko normalno usedla v avto. pot nzazaj mi je bila prav tako zanimiva kot pot tja in tudi
nisem spala, ampak gledala skozi okno.
medtem ko je ursa skocila v trgovino, sem jaz ostala v avtu z akasem. vmes smo videli po cesti sprehajaoce se krave.
popoldne smo se odpravili se v novotel na bazen, kjer je imela anuska ucne ure plavanja. njen ucitelj je bil ful temen In je imel zelo hence kopalke (rozaste gate).
tudi mi trije smo se malo namakali v vodi, potem pa opazovali anusko. baje da je zaradi gledalcev slabse plavala kot sicer. v bazenu je plavala tudi neka indijka v kopalkah, ki jih imajo indijke. izgledajo kot nekaksen kombinezon s kratkimi rokavi in hlacami do kolen. ko sem izvedela, da se v indii ne nosi “nasih” kopalk, sem se pocutila kot nekaksna …..
bazen smo hitro zapustili, ker je moral sofer se po srinija v njegovo sluzbo iskat. domov smo prisli vsi zmatrani. z urso sva se malo premikali pohistvo in pospravljali (saj ne. niti ne), ker smo naslednji dan pricakovali anuskino in akasevo babico in dedka (babica-bama, dedi-tata).
zdaj sem pa ze nevljudna, ker se hocejo z mano pogovarjat in zato bom kar koncala.

sestnajsti dan

hmmm... premisljujem, kaj naj povem o danasnjem dnevu. aha.
danes sem en malcek prebudila otroka v sebi. anuska se je pritozevala, da se nic ne igram z njo, ampak da se skos samo z akasem ukvarjam. pocutila sem se malo cudno in jo vprasala kaj bi se rada igrala. rekla je, da bi se rada igrala kuzke. hm... pri sestnajstih se res ne mislim igrat kuzkov. rekla sem ji, da grem lahko z njo risat. in res je na dan privlekla vodene barvice. tudi ursa je prisedla k nama in zacela risati. ampak otrok v njej se je hitro skril, ker jo je k sebi poklical akas. na moji sliki je bil morski konjicek in morsko dno, kot bi sliko narisal desetletnik, ampak ni vazen rezultat, vazna je osvoboditev otroka v sebi:).
tudi danes je pri nas prespal tisti gost, ampak sem ga videla samo brez ocal, tako da pojma nimam kaksen je izgledal, ker sta s srinijem prisla precej pozno in sva bili z anusko ze v postelji.
ja, to bi bilo za danes vse na zalost. bo pa jutri vec:)

petnajsti dan

cel dan smo preziveli doma. malo smo pospravljali, saj smo pricakovali obisk. srinijev prijatelj iz srednjesolskih let naj bi prisel sklenit nek posel. no, pretegnila se ravno nisem...
ker nismo imeli nic pametnega za jest, smo spet narocili pico. bila sem zelo ponosna nase, ker sem "posiljko" prevzela in jo tudi placala (bravo js).
popoldne je ursa dala predlog, da gremo na bazen. potem je padel predlog da bi sla z anusko sama na bazen. ker sem jaz pac smotana, za nobeno ceno nisem hotela it. na koncu je sla anuska sama. sofer jo je spremljal na bazen, ucitelju plavanja izrocil listek, ki ga je ursa pred anuskinim odhodom napisala (anuska je sla prvic na tecaj plavanja). sofer je bil na bazenu ves cas z njo, ampak vseeno sem imela slabo vest, da nisem sla z njo. zvecer sem bila zelo zgodaj zaspana in sem za dve minuti zaspala na kavcu. potem sem se sla kar umit in ko sem po dolgem casu prisla iz kopalnice, je bil gost ze pri nas. hitro sem se oblekla v pizamo in sla kar spat. bilo je skrajno nevljudno, da gosta nisem niti pozdravila, ampak bila sem ze zaspana in navsezadnej zze v pizami.
vsse za danes!

stirinajsti dan

tudi danasnji dan je bil nekaj posebnega. v hotel novotel smo odsli na brunch (ta pojem sm vem ze pojasnila). nalaganje hrane je bilo mozno od dvanajstih do pol stirih. sprva nihce ni bil lacen, zato smo spili eno pijaco in se vrgli v bazen. to je tok pasal... vroce kot pes, potem se pa samo sleces in se vrzes v mrzlo vodo...
po kopanju pa smo le sli po hrano. z urso sva si na mokre kopalke oblekli majico, okoli riti sva pa imeli zavezane brisace. ursa je vsaj imela japanke, sama pa sem bila bosa. v taki opravi sva vstopili v samopostrezno restavracijo. ze ko sva vstopili, sem se zacela rezati sama sebi. sami sofisticirani ljudje, indijke v najleppsih moznih sarijih, jaz pa bosa in z brisaco okoli riti... hitro sem si nalozila tako rekoc prvo stvar ki sem jo videla (makaroni s sirom, brokoli in koruza), ursa je vzela isto, nato pa sva jo pobrisali ven in se smejali sami sebi. ko sva pojedli, sva sli iskat se sladice. se vedno v isti opravi. ampak zdaj so naju bili ze navajeni, tako da naju ni bilo vec tako sram:). vzela sem si poln kroznik sladic in se spokala ven,kjer sem jih pojedla. po sladicah sem sla se enkrat v vodo. po plavanju pa se enkrat po sladice. tokrat v sami brisaci incevljih. pa se mokra. sama sebi sem se kar smejala. spet sem si nabrala poln kroznik sladic (ful dobra jagodna torta, cokoladni kolacek z orehi, mangov sorbet in cokoladni sladoled, potem pa se neko makovo pecivo, ki sem ga namocila v cokoladno fontano- toook dobr za znort:)). poleg sladic sem si dala narest se dve palacinkam podobni zadevi (samo da je slano in da zraven ni jajc- je se kot namesto kruha), ki sta mi bili zelo vsec. s tem sem danasnje prehranjevanje zakljucila. presenetilo pa me je, da se je danes (nedelja) tukaj zbralo toliko belcev. ursa mi je pojasnila:), da je novotel kot nekako zbiralisce tujcev, ki zivijo v hyderabadu.
vsi zaspani smo se odpeljali proti domu (v avtu smo se nasli akasevo sliko) in pocepali na kavce v dnevni sobi, gledali televizijo, potem pa sli spat.

trinajsti dan

danes se nam je dogajalo zvecer. odsli smo v "kulturno vas" oziroma Shilpa ram. ze pred vhodom je stalo nekaj indijcev in nam skusalo prodati neke bedaste stvari. meni osebno se to prodajanje zdi zelo vsiljivo in mi gre zelo na zivce, saj ti ljudje kar hodijo za tabo in vpijejo "madam,madam!". kot da ne vidijo, da ne bomo kupili teh frckarij, ce se lahko tako izrazim.
shilpa ram je v bistvu nekaksen park. ima zelene travnate povrsine, na katerih sedijo pogrupirani indijci in s tlakovci tlakovane poti, na katerih je polno stojnic z raznoraznimi stvarmi. ze takoj na zacetku so na ograji, v kateri so bile udolbine za rit, sedele indijke, ki so ponujale dekoracijo rok in nog s kano. sprva nisem hotela iti, potem pa sem se vseeno usedla na stol. te zenske so imele velike plakate s slikami rok in nog porisanih s kano. izbrala sem si najbolj preprosto - samo na levi roki. dekoracijo mi je naredila s kano, zavito v nekaksen papir podoben foliji, ki je bil oblikovan v stozec. ta stozec je imel na vsaki strani luknjo. eno zelo veliko- da se noter daje kana, drugo pa zelo majhno- da kana prihaja ven v zelo tanki obliki in lahko z njo rises. dekoracijo je koncala zelo hitro. po moje bi lahko risala kar v mize. je bila zelo zverzirana:). medtem, ko sem bila jaz na dekoraciji, se je akas dva metra stran dal narisat. pridno je sedel v vozicku in nek "specialist' ga je risal. na koncu si ni bil cisto nic podoben. izgledal je kot ena opica z zlatenico:). ko sem bila jaz zrihtana, si je isti design dala narisat se anuska. ko je koncala, se je akas se zmeraj risal, tako da smo sle babe malo naokoli. ljudi ni bilo tako veliko, stojnic pa tudi ne. na odru so imeli nastop neki pevci, ki pa niso bili zame nic posebnega. hodile smo po stojnicah, a nisem videla nic takega, da bi pritegnilo mojo pozornost. se najbolj zanimivi so mi bili lustri iz blaga. cesa tekega se nisem videla.
na koncu smo se ustavili pri stojnici, kjer sem kupila nekaj darilc. anuska je se dobila sladkorno peno, potem pa smo pocasi odsli. v avtu sem nasla anuskino izgubljeno zapestnico:), akasevo sliko smo pozabili v avtu, za vecerjo pa smo jedli capate z nutelo in marmelado. potem smo sli pa spat.

dvanajsti dan

danes je bilo pa malo drugace kot prejsnje dni. nekam smo sli! in sicer v charminar. sploh ne vem kaj to tocno je. je zgradba oz. bolj spomenik. star je ze 400 let. postavljen je bil kar na sredi ceste, okoli njega pa je potekal hudo primitiven krozni promet. Jagan (sofer) nas je odlozil kar nekje... izstopili smo iz avta in se nacudili, kako to, da je okoli charminarja toliko policistov. ursa me je potolazila, da je to najbrz zaradi napovedi teroristicnih napadov:).
da bi prisli do charminarja, smo morali preckati cesto. to ni bilo tako lahko, saj na prehodu za pesce( komaj se se kaj vidi ta prehod. v enem od prejsnjih dni sem napisala, da nimajo prehodov,pa jih ocitno imajo...) prav nihce ne ustavi. samo trobijo kot nori. ko smo le prisli do vhoda, smo placali vstopnino. za tujce je bila 100 rupij, za indijce pa 5. pri vseh teh zgodovinskih spomenikih imajo tujci oziroma turisti mnogo drazji vstop. ursa in anuska sta placali vsaka po 5 rupij- pokazali sta svoji pio cards (person of indian origin)- to je da ne rabs vize vsakic k gres v indijo. ampak seveda se je malo zapletlo, ker nihce ni imel prav veliko pojma o tem... ampak na koncu smo le placali 110 rupij.
preden smo se vzpeli po stopnicah navzgor, nas je nek vodic ali nekaj takega posvaril naj ne govorimo s civilisti oziroma jih naj ne vznemirjamo. vzpenjali smo se po zelo ozkem zavitem stopnisvu, ki je smrdelo po urinu?. ko smo prisli na vrh, smo si malo ogledovali okolico in posneli nekaj slik. zelo hitro so nas varnostniki napodili dol. nismo imeli pojma zakaj moramo oditi, ampak upirati se ravno ni bil nas namen:). po ogledu charmkinarja, smo se sprehodili po ulici, kjer so bile same trgovine bolj ali manj z zapestnicami. vstopili smo v eno in lahko sem si izbrala en paket zapestnic(v indiji moras pac kupiti po vec majhnih zapestnic in jih imas na obeh rokah enako. izbrala sem si prve, ki mi jih je prodajalec pokazal, potem pa si jih je izbrala se anuska. vse skupaj so stale 700 rupij. to niti ni tako zelo malo. ursa je rekla, da te niso tapocenske, tko da...;)
potem smo se se malo sprehajale po ulicah in si ogledaovale razne stojnice s cevlji, nakitom, obeski,...
ko smo imele dovolj, smo poklicale sofrja, ki nas je porisel iskat in nas odpeljal v IMAX- nekaksen nakupovalni center, kjer se je anuska zadrzala na igralih, midve z urso pa sva si sel ogledovat trgovine. ni bilo ne vem kako drugace kot nasi nakupovalni centri. ko smo se navelicale pa smo se odpravile domov. ustavili smo se se v trgovinici shishu, kjer je ursa kupila plenice za akasa.
med voznjo je ursa vprasala jagana, kako to da je tako veliko policistov in tako malo ljudi (ljudi je bilo po mojem mnenju ogromno- saj je slikca na facebooku:)). odgovoril ji je, da zato, ker je charminar nekaksen center muslimanov v hyderabadu in ker je danes petek. to smo se ucili v soli- da se lahko muslimani ob petkih stepejo. zato je torej bilo toliko policistov in kao malo ljudi:).
vse srecne in cele smo prisle domov.

ponoci sem pa imelarahle tezave z nogami. stopala so me zelo bolela in prijazna teta ursa in sestricna anuska sta mi jih zmasirali. ampak malo po tem so me zacele boleti noge; od kolen navzdol. ursa je rekla, da najbrz rastem:)

enajsti dan

se vam opravicujem, ampka danes se pa res ni nic dogajalo.
vse, cesar se spomnim je, da je nekaj otrok prislo k anuski. s sabo so imeli tudi psa. hoteli so le vrnitti dvd, ki so si ga prejsnji dan sposodili. ko so hoteli vstopiti (ravno smo imeli kosilo-pico), ja anuska tiscala vrata in vpila "go home!". to je res skrajno nelepo, ampak v bistvu bi jaz naredila isto, ce bi si upala:). in pol so otroci kar res sli. bravo anuska!!!
...
zvecer sem z anusko gledala 2 dvdja winx in je bilo kar zanimivo. v postelji sem prebrala 3 disneyeve pravljice (dama in potepuh, lepotica in zver, sneguljcica), anuska pa je brala aladina.
tokrat sva dokaj kmalu zaspali.

deseti dan

za deseti dan nimam prav veliko povedati. niti se nic ne spomnim niti se ni nic takega zgodilo. povem vam le kako je bilo na sprehodu.
ker nam je bilo vsem malo dolgcas (malo, ja), smo se odlocili, da se odpravimo na sprehod. anuska ni hotela iti, zato smo jo pustili doma z njenim nancijem (nana-oci; nanci), akas, jaz in ursa pa smmo sli ven.
ze prvic ko sva sli na sprehod, me je bilo malo strah. to kar vidis na sprehodu pa okolici nasega doma je namrec taka indija, kot si jo vecina ljudi predstavlja- revni ljudje, ki zivijo v zacasnnih bivaliscih. zakaj me je strah ne vem. mogoce zato, ker me tako gledajo, mogoce me je sram, da ne zivim tako ot oni, ampak boljse,... mogoce pa mi je samo neprijetno, ker je to zivljenje tako drugacno kot tisto, ki sem ga navajena jaz.
ze takoj na zacetku sprehoda- ko smo prisli ven iz bloka, je bilo videti, da se nekaj dogaja. en moski je sedel na traktorju in ga poskusal odpeljati, ampak mu ni slo, ker se je z zadnjimi kolesi nekam zagozdil. delavci pa so stali okrog v polkrogu in gledali. se ursa jih je pogledala in zavpila "push!", ampak nihce ni niti mignil. tudi na misel jim ni prislo, da bi pomagali. ne vem tocno, zakaj...
potem sva nadaljevali pot po mini parkcu, kjer sva naredili en krog. v parku so se podili otroci. ena punca je bila ze kar prestara(po nase) za lovljenje. baje, da so najstniki v indiji dlje lahko otroci. dekleta moje starosti se vedno nosijo lase spete v figice in na njih masnice. nic ni cudnega, ce bi se kaksna najstnica igrala v parku.
iz parka sva pot nadaljevali po makedamu. nisva dolgo hodili, ko sva zagledali ljudi- druzine delavcev, ki zivijo tukaj, dokler ne zgradijo tistega, kar morajo zgraditi.
hodili sva zelo bllizu teh ljudi in tokrat me je billo se bolj strah. nisem si jjih drznila sllikati, zato je ursa prevzela to odgovornost. najprej jih je vprasala, ce jih lahko slika, potem so se nasmejali, rekli ja in pozirali. sami sebe ne smatrajo za revne. po moje sploh ne vejo, kako zivijo bogati oz. normalni (btw. izvedela sem, da ursina druzina spada med nadpovprecne indijce, kar se kvakitete zivljenja tice- stanovanje z 200 kvadrati).
sli sva se malo po "glavni cesti". ce slucajno se nisem omelnnila- promet v indiji je res confusing. vecina cest sploh nima crte po sredini, ni plocnikov ali prehodov za pesce. tudi prednosti nima nihce. vcasih kje najdes policista, ki skusa ustvariti red...
videli sva tudi telefonsko govorilnico (slika je na facebooku), avtobusno postajo in razne trgovinice, ki so v vecini namenjene delavcem. v indiji se kar naprej nekaj gradi, tako da mislim, da imajo dovolj prometa.
nasega sprehoda je bilo pa slabi uri konec in zadovoljni in polni zraka (svezega ravno ne) smo se vrnili v stanovanje.
za vecerjo sem jedla kari in dhal. aja pa se to (ko smo ze pri hrani): kari sploh ni zacimba. kari je priloga. zacimba pa je kari paudr:) (curry powder)- se pravi prah, ki ga uporabljamo za pripravo karija;priloge. tako da veste- zacimba curry ne obstaja! ceprav imate v sloveniji na steklenickah napisano curry. jasno?
v glavnem ta priloga(kari) je bila danes pecen krompir in cvetaca, ki jo jeursa lastnorocno naredila samo s soljo. mene pa je vseeno peklo. ursa je prisla na ugotovitev, da me morda vsa ta hrana pece zato, ker je pripravljena v posodi, kjer se pecejo ciliji in se uporablja ta zacimba curry powder.
no zdaj sem pa res povedala se vec kot sem nameravala.
se slisimo jutri;)

deveti dan (ze!??!)

tegale bloga se mi sploh ne da vec pisat, ampak se bom potrudila. ursa pravi, da ko se nam bo zacelo dogajat, se bo to spremenilo. upam da res, ker drugace ne vem kako bom zdrzala se dva mesca tole pisat...
ne mislim vec opisevat, kako sem vstala,, se umila, pojedla zajtrk in take fore, ker je itak usak dan isto. ok? ok.
danes smo sli pa prvic v veliko nabavo. sli smo v trgovino, se prej pa zmenjat denar. po dobrem tednu bivanja v indiji sem ugotovila, da ima "nas" avto zatemnjene sipe in se ne vidi noter. bravo nina! ko sem to ugotovila, sem zacela buljiti v vse ljudi, mimo katerih smo se peljali. deds d wej aha aha aj lajk et aha aha...
no uglavnem smo sli v trgovino. venkatesvari nam je napisala spisek stvari, ki jih moramo kupiti. ampak v telugu, ne v anglescini -.-.
ko smo vstopili v trgovino, je bilo usluzbencev vec kot pa kupcev, ceprav je bila trgovina sorazmerno majhna. bila je cisto podobna nasim v sloveniji. le zelenjave je bilo na razpolago veliko vec.
ker nihce od nas ni znal brati telugu, je urs ustavila (eno ful lusno) prodajalko, ki je poklicala tri punce, ki so vzele vozicek in spisek in nam v vozicek metale stvari, ki so bile na spisku. luksuz, a;)
ob koncu nakupovanja, smo zapravili okoli (bom govorila v evrih) 60 evrov. ampak taka nabava se zgodi le enkrat na mesec, saj smo imeli okoli 10 polhnih vreck in bi v prtljaznik komaj se kaj slo.
za kosilo smo spet imeli spagete, na obisk so pa spet prisli anuskini "prijatelji", ki jih je bila tako zelo vesela (nooot).
v bistvu vam nimam nic vec za povedat, razen tega da sta se ursa in venkatesvari nekaj kregali v zvezi z njeno placo:). aja pa se to: venkatesvari nas je povabila k sebi domov. ursa in anuska sta sicer ze bili tam, ampak je rekla, da moram se jaz priti. ursa se je s tem strinjala, zato da bi jaz videla, kako revno nekateri ljdje zivijo. cudno se mi je pa zdelo, kako to, da venkatesvari tako zelo hoce, da pridemo k njej. ursa mi je pojasnila, da bi prihod belcev k njej domov njosamo naredil bolj pomembno. zanimivo.
zdaj pa res ne vem vec kaj naj napisem:)
namaste!

osmi dan

osmi dan je bil do zdaj mmm...kako naj se izrazim... umirjen:). v bistvu len. nikamor nismo sli, ampak se mi zdi da nam je to kar malo pasalo. cez dan smo dvakrat dobili obiskovalce zajedalce (nesramna sem). prisli so anuskini "prijatelji" jordan, pretty in na koncu se sunshine (to so imena). oni so geschwister:). jordan je il sprva tok zlo tecn... ne samo men tut anuska je vecino casa po slovensk seveda tezila, da hoce, da grejo ti otroci domov. tudi ursa je bila enakega mnenja. tisti jordan (njihova mama je indijka, oce american, ne znajo telugu, samo anglesko) me je spraseval npr.: "i'm a good drummer, right?" in take stvari ( se ce zna jojo dobr vrtet...). res mi je sel fuuuul na zivce in zlo vesela sem bla, ko sem vidla, da nisem edina:). za dva smo si celo zmisll vzdevke, da ne bi vedl, da jim opravlamo. jordan je bil tecko, pretty pa suhica. tut kosilo sta jedla z nami- spagete. jordan se je hotu it tiho maso in ugante kdo je zmagu! ja. js...
popoudne sta spet prsla in smo jedl kokice in gledal stuart little :). takrt mi nista sla vec na zivce, ker sta gledala film in sta bla tih;).
ne vem kaj naj se napisem, ker se ni zgodil nic posebnega... jah., to bi blo vse...

sedmi dan

zdi se mi da se s telimi blogi ze kr mal ponavlam... zjutri je zmeri isto. samo da dons nism ta zadna vstala. anuska je bla zlo zlo zaspana in je mocno potegnila. dons sm tut prvic oblekla neki indijskega. ene normalne ursine presiroke hlac in eno oranzno tuniko brez rokavov, ki mi tudi ni bila oprijeta. na zalost nekaterih se bo spet vec ali manj vrtelo okrog hrane. sli smo na brunch, v nek hotel. ob vhodu smo morali vse kar smo imeli s sabo (torbo:)) dati skozi rentgen. tudi avto so nam pregledali z detektorjem za bombe ali neki tacega. ful se bojijo teroristicnih napadov pac (en hotel v bombeju so cist raztural). pri vratih so bli tudi nekaksni vratarji obleceni v uniforme, ki so me spominjale na dedka mraza. zal mi je, da jih nisem slikala, zmankalo je namrec baterije, ampak mi je ursa rekla, da bom slikala tiste v dzapurju (en se bolsi hotel), ki so se bolj smesni. ko smo stopili v hotel, so se mi oci kar zalesketale:). bilo je tako razkosno, lepo, da sem kar gledala. neka zenska nas je nato odpeljala v jedilnico. tam smo si izbrali mizo s tremi stoli in polkrozno sedezno. vsak si je sel nato iskat kosilo (samopostrezno). sama sem si nalozila pecen krompir in panir (sir). pila sem pa spet mangov sok, potem pa se jagodni moctail. poleg tega, da smo si sami lahko nalozili kolikor smo hoteli, nam je pripadala se vsa hrana in pijaca, ki so jo karnosili na mizo- ocvrte gobe in ostala zelenjava, nekaj podobnega tortiljam, rak, na koncu pa seveda se slascice. poskusila sem 4 indijske slascice. bile so zelo sladke in nekoliko mastne; cutil se je puter in sladkor. niso mi bile prevec vsec. bolj vsec mi je bilo nekaj cokoladnega z bananami in orehi in nekaksne mini posodice iz testa, v katerih je bilo narezano sadje. bile so tok lustne... za pojest:D. po jedi smo sli pa se malo pred hotel. okolica je bil zelo lepa. sploh pa se pogled na bazen, ki je izgledal kot iz kaksnega filma.
pred hotelom je sedel tudi nekaksen entertainer, ki je anuski iz balonov naredil rozico-zapestnico in metuljcka, ki ga je akas tako dolgo valjal po ustih, da je pocil. po dolgem casu, smo sli domov. vmes smo se se ustavili v soping centru, natancneje v trgovini za dojencke mothercare, ker je morala ursa kupit cuzeljcke za flaske. tudi tu smo morali ob vhodu skozi tista vrata, ki zapiskajo(ne znam bols povedat), kjer sem skoraj padla. tudi na vrhu in dnu tekocih stopnic sem skoraj padla:). potem smo pa sli domov. zacelo je dezevati. kko smo prisli domov, sem bila zelo zaspana in sem kar za dve uri zaspala. naprej se ni zgodilo nic posebnega, razen tega, da je se kar naprej dezevalo in so se luci kar naprej prizigale in ugasale, ker je zmanjkovalo elektrike:)

sesti dan

spet sem zelo dolgo spala... v bistvu niti ne. do devetih. na obisk je namrec prisel anuskin prijatelcek Kavsik in je v dnevni sobi cakal da se midve z anusko zbudiva. very embarrasing za moje pojme... no pol sem se hitro zbudila, se umila in sla h ursi, ki je brala casopis na balkonu. spet bom povedala kaj sm jedla za zajtrk, kosilo in vecerjo, ceprav mojo petro ob branju bloga tako skrbi, da skos samo jem in da se bom ful zredila. pac mi je tukej drgacna hrana in bom zato vsakic povedala kaj sm jedla, ok??
venkatesvari mi je nardila toast, ki ga je celega namakala v jajcu, nato pa ocvrla. podobno je vcasih delala tudi moja stara mama Francka, samo da je ona kruh pomakala v mesanico jajca in mleka, potem pa se posula s sladkorjem. ta zajtrk se mi ni zdel nic eksoticen (kakor vse ostalo). po zajtrku sem se vlekla po hisi kakor ena cunja, okoli mene pa so skakali anuska, kavsik in sruti. njenedva prjatla pac. najbl zanimiva jim je bila macka, ki so jo mal prevec valal po rokah. zato je bruhala. se nikol nisem vidla bruhajocega macka. tok se je boga muca spakovala, da je blo kr grozno. izbruhala je pa po moje vse, kar je tisti dan pojedla.
neumesna: pozabila sem povedat, da anuska nikakor ni hotela svoje macke pokazat Kavsiku in Sruti in se je zelo grdo obnasala. sploh je ne poznam take. konec neumesnne.
aaam potem so se pac igrali naprej, malo pri njih, malo pri nas. ob casu kosila, so bili pri njih. ursa, jaz in srini pa smo narocili indijsko hrano( po telefonu). dobili smo ogromno veliko hrane: riz, kari, dal,... res je je bilo veliko. uganete koliko je stala? manj kot 3 evre. res poceni. pustili smo je malo manj kot pol. te ostanke je pozneje domov odnesla venkatesvari, ki jih je bila po moje zelo vesela:).
naprej se ni zgodilo nic posebnega. otroci so spet prisli igrat se k nam, z njimi pa je prisla tudi njuna (od kavsika in sruti) varuska. mikslim da je bila stara najvec 12 let. to se mi je tudi zdelo nekaj takega, kar v sloveniji ne vidis.
srinija so klicali, da so v optiki se zamenjali oz. ''naredili" ocala. dala semmu svoja ocala, da bi mi tam namestili nove lece. po dolgem casu sem jih (zelo ciste:)) dobila nazaj in sprva sem zelo tezko gledala. sprememba je bila namrec v cilindrih.
nooo... pol smo sli z avtom v eno italjansko restavracijo, ki je bila ravno na novo odprta. bila je zelo fensi in tudi zelo empty:). stregli so nam od spredaj in odzadaj, saj je bilo natakarjev kar malo prevec ;). jaz sem narocila fusile z zelenjavo v nevem kaksni ze slavni omaki. nekaj na a...
anuska je narocila zelenjavno lazanjo, ki pa je bila precej zanic in sva zato obe jedli moje makarone. za sladico sem imela tiramisu, ki mi ni bil ravno najboljsi... pila sem pa mangov smoothy, ki je bil zelo okusen. obcutek imam, da v indiji kjer le morejo, uporabijo mango. saj jih cisto razumem. je zelo dober:)
zvecer sem se se umila in sla spat. tokrat nisem imela problemov z zaspanjem (sej razumete kaj hocem povedat). zdej bom pac koncala, ker anuska hoce igrt bellasaro:)
pred vecerjo sta sli venkatesvari in anuska v trgovino, ker anuska ni vec zdrrzala brez sladkarij, ostali pa smo ju doma cakali. malo se nam je ze mudilo, saj smo sli

peti dan

odkar pisem blog zjutraj, se sploh ne spomnim vec podrobnosti. ce se temu lahko rece podrobnosti:D.

zjurtaj sem vstala (kako nenavadno), se sla umit z vodo iz pipe- zdaj se mi niti slucajno ne da vec hodit po precisceno vodo, pravzaprav pa saj je ne pijem. saj si samo zobe umivam z njo. 

kot ponavadi sem vstala zadnja. ko sem prisla v dnevno sobo, so ze vsi v rokah imeli kroznike z dosami in arasidovo omakco. dose je venkatesvari tokrat naredila iz riza in neke zelene zelenjave, ker so bile zelene. omakca iz arasidov je bila tudi zelo dobra. ursa me je celo slikala medtem ko jem zajtrk, slikala pa je tudi samo zajtrk:D.

sledi luknja. ne vem kaj se je dogajalo potem. prva stvar, ki se jo spomnim je, da smo sli jaz, ursa in srini v neko optiko h okulistu. usa je potrebovala nov okvir za ocala, meni pa naj bi pregledali oci, ker se baje stalno pritozujem, da slabo vidim. poklicali smo soferja, ki nas je dolgo cakal. ko smo se koncno vsi spravili v avto, smo se peljali in peljali. v avtu sva se z urso malo pogovarjali. vprasala sem jo, kaj je fora, da majo eni indijci brisaco zavezano okol riti. izvedela sem, da so to v bistvu tradicionalna oblacila- kot nekakasna dolga kikla, ki si jo potem lahko zabases za pas, da jim ni prevec vroce.

na poti do tja smo se peljali skozi bogatejsi del mesta. tu naj bi bile najdrazje hise v hyderabadaau. ko sem jih gledala sploh nisem mogla verjeti, da ima tako ogromno vilo v lasti en sam clovek. hise so bile res velike, bogate in lepe. skoda da jih nisem slikala.

preden smo sli k optiku, se je  srini se ustavil na banki, kjer naj bi evre zamenjal v rupije, ampak ker je bilavrst predolga, smo se odpravili v optiko. tam sta si nazadnje in ursa in srini omislila nove okvirje, jaz pa sem se zivcna odpravila v sobico, kjer mi je zdravnik testiral vid.

pregled je bil v bistvu zelo podoben nasemu, samo, da mi zdravnik ni dal ocal, ampak sem gledala skozi dve luknji v nekem aparatu. on je lece menjaval s pomocjo racunalnika.

torej: morala sem brat crke in jih seveda govoriti po anglesko. imela sem nekaj tezav, ker sem pozabila, kako se k-ju rece (haha), drugace pa je bilo vse v redu. aha... se eno tezavo sem imela: zdravnika nisem skoraj nic razumela. ko mi je ob koncu pregleda povedal, kaj je ugotovil, sem sprva mislila, da govori telugu. ceprav sva oba govorila anglesko. mislim da sem ga ene dvakrat prosila, ce lahko se enkrat pove. na koncu sem le razumela, da se mi je na levem ocesu povecalo za 0.5, na drugem pa za 0.2. zmenili smmo se, da nslednji dan pridemo in da bo vse ze narejeno.

na poti nazaj  se ni zgodilo nic posebnega.

popoldne smo sli pa na bazen. sli smo na bazen hotela novotel , ki je bil superdupermega kul. slikala sem samo akasa, potem pa mi je baterije zmanjkalo. skoda. ljudi je bilo ene pet, saj indijci ne znajo plavati. od teh petih ljudi je bil samo en indijec, pa se ta je bil tamkajsnji ucitelj plavanja.

z anusko sva se malo igrali v bazenu, malo sem imela v bazenu akasa, potem pa smo se malo soncili na lezalnikih. ko smo zacutile zeljo po pijaci, smo smo pomahale in ze je prisel natakar. z urso sva narocili moctail (brezalkoholni koktejl), ki je bil narejen iz radenske, jabolcnega soka in brusnicnega soka. imenoval se je snapper. bil je ful dober. ko pa se nas je polastila lakota, smo si narocile se nekaksne sendvice s sunko in sirom, solato. zraven si dobil se pomfri. sama sem narocila sendvic brez sunke, a so ga vseeno prinesli s sunko. zato smo natakarja poslali nazaj in kmalu je prinesel sendvic brez nje.

no ja.. se enkrat smo sli vsi v bazen, razen akasa, ki je spal v vozicku. ko smo prisli ven,se je ravnozbudil in sli smo spet domov. doma me je zacela boleti glava. vzela sem aspirin, se umila in ze kar pripravila na spanje. ampak nisem mogla kmalu zaspat. 

ne vem, kako je prislo do tega, ampak v nekem trenutku sem stala s celo druzino na balkonu, kjer smo gledali strele, ki so bile zelo dalec. ker  je bilo megleno, se strel sploh ni videlo. bilo je krasno. kot nekaksno osvetljevanje. kmalu sem se strel navelicala in sla le spat. glava me ni vec tako zelo bolela in kmalu sem zaspala.

cetrti dan

danes je sicer peti dan, ampak bom od zdaj naprej pisala za an dan nazaj: bom pisala zjutraj (ce koga slucajno zanima:D).
imam pa en problemcek... ne spomnim se vec dobro kaj se je zgodilo vceraj :). zjutraj sem najbrz vstala, si sla umit zobe in obraz. mislim da se mi ni dalo it po precisceno vodo, zato sem si zobe umila kar s tisto iz pipe. saj ne bom umrla od tega...upam vsaj. aaam... do kosila se nic vec ne spomnim:D. mislim da se ni zgodilo nic posebnega. za kosilo mi je pa venkateshvari naredila nekaj (za njih) totalno nepekocega, ampak mene, mimozo, je bilo pekoce. nniti ne zelo, ampak dost:). isto hrano naj bi imel za kosilo tudi akas, tko da res ni mogl bit nevem kok pekoce.
naslednja stvar, ki se jo spomnim je, da smo sli okol pol petih al pa malo pozneje v botanicni vrt, ki je zelo blizu nas. do tja smo se peljali z rikso. postavili smo se na cesto in cakali na prazno rikso. nismo dolgo cakali. napokali smo se v rikso: ursa je drzala zlozen vozicek, jaz sem imela v narocju akasa, anuska pa je bila svobodna:). ko smo se pripeljali do parka, je ursa prosila soferja naj nas slika v riksi in mu namesto 40 placala 50 rupij. povedala mi je tudi, da indijcem zaracunajo dosti vec kot tujcem oziroma turistom. ce bi bili inijci, bi placali 5 ali 10 rupij.
v botanicnem vrtu je bilo zelo lepo. ocitno veliko parov prihaja sem, saj se je za vsakim vogalom nasel kaksen. najbolj zanimive so bile v parku velikanske gugalnice. na najmanjso smo se z lahkoto spravili akas, anuska in myself. ugotovila sem tudi, kako se moras poganjati. ursa je celo posnela video, na katerem to pocnem z anusko.
v parku je bilo kar veliko otrok in mladih. ceprav je bil park lep, je bilo ponekod grdo nasmeteno. v parku namrec ni nobenega kosa, zato pac vsak vrze kamorkoli hoce. ker naj bi se park ob sestih zaprl, smo morali kar hitro iti. medtem ko smo cakali na rikso, smo si privoscili kokosov sok. stojnica z njimi jestala za cesto. prodajalec je v kokos naredil veliko luknjo in vanjo vtaknil slamico. prva je zacela piti anuska, nato pa sem poskusila se jaz. sok je bil topel in sladek, na splosno pa mi je bil okus nenavaden. v bistvu mi ni bil tako zelo vsec:D.
koncno smo le dobili rikso. odlocila sem se, da bom snemala naso pot domov. in sem jo. in je na facebooku:).
za vecerjo smo se imeli spagete. zraven sem jedla preprazeno dondakajo (zelenjava) in na moje veliko presenecenje ugotovila, da ima zelo podoben okus kot bucke. bilo je dobro:D.

tretji dan

Tudi dones pisem mal bolj pozno ker se se nism navadla na to tri in pol urno razliko. Anuska na kavcu zraven mene gleda neko risanko (ze drugic), ki si jo je danes izbrala v trgovini Q MART.
da zacnem pri zacetku:). noc je bila zame kar naporna. Prvic zaradi tega, ker nisem bila cisto nic zaspana, drugic pa ker je ze navsezgodaj zjutraj zacel tuliti Srinijev alarm. sprva nisem vedela kaj bi to lahko bilo. celo sanjala sem, da iscem svojo nokio in se trudim izkljucit alarm a mi nikakor ne rata;). po teh morastih sanjah nisem vec zaspala nazaj, saj alarm ni in ni hotel nehati. potem sem premisljevala kaj vse bi to lahko bilo. predstavljala sem si, da zvoni telefon in da v indiji ni lepo, da nekoga poklices in ce se ta ne javi odlozis slusalko. kr neki v glavnm. potem sem se cisto izmucena in neprespana odpravila v kopalnico, kjer sem si umila zobe in obraz. za zajtrk najprej nisem hotela nic jesti, ke nisem bil tudi malo ne lacna. Venkatesvari me je v telugu(eden od indijskih jezikov) vprasala, ce bi rada kaj jedla. vmes sem zalotila besedo breakfast in ji odgovorila: no. not yet. ampak slutim da me ni vzela resno ali pa ni razumela, saj mi je ze naslednjo minuto prisla vprasat, ce je v redu ce mi naredi dose. dosa izgleda kot palacinka, le da je narejena iz spestanega riza al neki tazga. po navadi je tukajsnja hrana zame zelo zelo pekoca, zato je ursa ze prejsnji dan narocila, naj skuha normalno kosilo, poleg tega pa se posebno kosilo zame: isto kot imajo ostali, samo da brez cilijev. kje sem ze ostala... aja. no zatrjevala mi je, da v mojem zajtrku ne bo cisto nic cilijev in privolila sem, da mi zajtrk naredi. kmalu mi je v dnevno sobo prinesla to doso in se nekaksno kokosovo omakco zraven. seveda nisem imela pojma, kako se to rec je, zato sem anusko prosila, da mi to demonstrira. vtrgala je kos dose in z njo zagrabila tisto omakco in vse skupaj dala v usta. zahvalila sem se ji, nato pa sama nadaljevala po njenem zgledu:). v bistvu mi je bilo kar vsec, samo daje bilo se vseevo malo pekoce. pozneje sem izvedela, da me je pekel ingver. odlocila sem se tudi, da bi se rada naucila pripraviti kaksno indijsko jed in jo potem pripraviti doma. ampak moram mojo zeljo se ustno izraziti, ce hocem, da se mi bo uresnicila;). ne spomnin se vec dobro kaj sem delala potem... aja! sla sem pocivat, ker sem bila na smrt utrujena. ko sem se vsaj malo ''naspala'', sem prilezla iz svojega brloga in se malo ukvarjala z anusko. igrali sva se, da je ona lutka in da jo moram jaz spravit v zivljenje, s tem da govorim v njenem imenu in ji premikam okoncine;). zelo zabavno je bilo:). gledali sva se neko oddajo o konjih, kjer so imeli posamezni ljudje zelene glave in to je bilo nadvse zabavno, saj je izgledalo kot da bi jim bilo slabo (mislm to j pa res tok smesn a ne).
danes smo imeli prvi pravi izlet in sicer smo si sli pogledat neko utrdbo, kjer je vcasih zivelo sedem kraljev, ki so vladali hyderabadu v dalnjih casih. ali neki tazga. dobili smo enga vodica, ki ga je ursa sicer razumela, jaz pa bolj malo. nameravali smo si ogledati tudi nek sound and light show. po nekaj minutah gledanja oziroma poslusanja le tega, smo se lepo odpravili domov,ker nam je postajalo cedalje bolj dolgocasno. delno tudi zaradi akasa, ki je hotel spat:) (to mi jeravnokar narekovala anuska). v tisti trdnjavi ali gradu je bilo polno netopirjevnagravznih. vse je zelo smrdelo po njihovih iztrebkih in mocno sem se drzala urse, da me ne bi kdo pojedel. ko smo prisli ven iz gradu, smo kupili cel pok razglednic, srini pa je anuski pri nekem majhnem fantku kupil kronico. pocakali smo soferja, ki je sel akasu kupit hrano, bajdwej. sprva smo mislili iti na vecerjo v restavracijo, a smo si zaradi zaspanega akasa premislili in se na poti domov ustavili v trgovini Q MART (anuska je rekla da je q mark in zato nisem cisto prepricana kako je prav). ursa je s specim akasem ostala v avtu, jaz, anuska in srini pa smo se odpravili v trgovino kupit najnujnejse stvri. med njimi je bila tudi cela gora zelenjave. ob prihodu domov smo povecerjali spagete s paradiznikovo omako in solato, potem pa sva sli z anusko oziroma samo anuska gledat risanko Tambelina (neki barbikastega).
srini nam je se postregel z odlicnim cokoladnim sladoledom, potem pa smo se pocasi odpravili spat. jaz sem pisalatale blog, prej pa sem se se pogovarjala z mamico in ocijem. sla sem se se umit, potem pa v posteljo z laptopom, kjer se zdaj pisem blog.
to bi bilo za danes kar vse.
namaste

prvi in drugi dan

ura je sicer pet do poldesetih, ampak nism se nc zaspana. aja pa moj leptop nima sumnikov,tko da se boste mogl navadt na vse sje, cje in zje:)zdej sm se drugi dan v indiji in morm rect, da mi je kr usec. na avionu za Hyderabad sm se mela kr uredu. sedela sm zravn enga zlo prjaznga indijca,k mi je pomagou jest indijsko hrano, k so jo stregl (za kosilo smo namrec dobil glavno jed, ki je bla riz s karijem in spinaco. poleg tega smo dobil se sladico, ki je sporva zgledala kot stoplen sir z brokolijem, ampak ko sm jo proba;la, sm ugotovila, da je to sladko. zravn smo dobili se nevem kaksno omakco, jogurt, putr pa kruh, pa se nekaj, na cimer je pisalo mouth refreshment al neki tazga. ubistvu je bla to kumina oblita s sladkorjem. oku je biu prou refresing:). za vecerjo smo tut dobil riz, samo da je blo neki druzga zravn;dhal pa se en sir). da pa nam ni blo prevec dougcas na osemurnem poletu, je meu vsak potnik na sedezu predsabo ekrancek, kjer si je lahko pogledal dolocene filme. js sm gledala razocarane gospodinje, monka, confession of a shopaholic, bralec, mu pac ni do tebe,... ko smo pa pristal, ns je pricakov ursin moz, ki jepoklical enga soferja, ta pa ns je odpeljou domov. doma je anusko cakala mucka, ki je pa extremno suha in ma zlo spicasta usesa. uglavnm: cista indijska macka (je rekla ursa:)). no pol smo sli pa kr direkt spat. u bistvu ne:). ursa mi je razkazala stanovanje, ki je kr precej veliko. ma tri balkone, tri kopalnice, jedilnico, kuhinjo, sobo za goste, dnevno sobo in dve spalnici. v kopalnicah ni tusa. v eni kopalnici je sier banja, ampak se jo skoraj ne uporablja. umivas se tako, da se usedes na posebn plasticen stol brez naslonjala, si v skaf natocis vodo in s posebno posodico zajemas vodo in se z njo polivas. no pol sem si samo se umila zobe in sla spat. ni blo nc vroce, ker smo mel prizgano klimo. nisem tko zlo dobr spala, ker so bli jogiji dost trdi. se bom ze navadla:). zjutri sm se zbudila ob dvanajstih. v sloveniji je bla bla ura osem mislm da. pol sm si z destilirano vodo umila zobe, se oblekla in sla do sluzkinje (upam da ni to preveczaljiv izraz), ki se je izkazala za ful dobrovoljno:). ko je bla tok stara kot sm js zdej je mela ze dva otroka. zdej je stara 22, ime ji je pa venkatesvari. kako se pise, pa bols da ne vem, ce ne se mi bo se jezik zafeclou:). no pol sm sla se mal pocivat, anuska se je pa igrala s svojo prjatlco, k sta me kasnej tut zbudile:), pol sm sla pa jest. ker je bil dhal(zelenjava) prevec pekoc, sm jedla riz z jogurtom. sej ni blo tok zanic. pol poznej sva sle ursa in jaz z akasem v vozicku na sprehod. hodili sva po makedamu, med barakami, v katerih zivijo delavci, ki gradijo bloke cisto blizu nasega. tu zivijo,dokler ne zgradijo blokov. nekateri so naju malce zacudeno gledali, ker niso navajeni belcev, jaz pa sem gledala njih, ker nisem navajena indijcev:). ko smo prisli domov, sem poskusila indijski caj (nek prah in mleko skupaj zmesana), ki tudi ni bil zanic. za vecerjo sem jedla pico in cebulni kruh iz domino's pizza in pila kokakolo. pred vecerjosem se sladkala z odlicnim mangom, po njej pa s se boljsim sladoledom.to bi bilo vse za zdaj, cez nekaj dni pa lahko pricakujete se kaksen mail (ce se mi bo kaj zanimivega zgodilo:)). aja pa namaste je pozdrav; pomen zivjo in adijo.
namaste!:)